Jedro

Ob upoštevanju določbe drugega odstavka 11. člena ZBPP, se brezplačna pravna pomoč lahko dodeli šele po dnevu od vložitve prošnje, torej ne tudi za dejanja, opravljena istega dne, kot je bila vložena prošnja.

Ob ugotovitvi, da v tej fazi postopka ni gotovo, ali bo tožnik brezplačno pravno pomoč v obliki pravnega svetovanja in zastopanja pred sodiščem prve in druge stopnje ter v obliki oprostitve plačila stroškov sploh potreboval, ker se ne ve, ali bo tožnik z ugovorom zoper sklep o izvršbi uspel ali ne, je tožena stranka pravilno ocenila tudi, da bi bila v tej fazi postopka nerazumna oziroma preuranjena tudi dodelitev brezplačne pravne pomoči v preostalem delu, za katerega je tožnik zaprosil, to je v obliki celotnega pravnega svetovanja in zastopanja pred sodiščem prve in druge stopnje ter v obliki oprostitve plačila stroškov v navedenem izvršilnem postopku in zemljiškoknjižni zadevi.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila prošnjo tožnika za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem prve in druge stopnje v izvršilnem postopku Okrajnega sodišča v Ljubljani I 1739/2018 zaradi izterjave 12.600,00 EUR in v zemljiškoknjižni zadevi Okrajnega sodišča na Ptuju Dn 12000130/2018 ter kot oprostitev plačila stroškov v obeh sodnih postopkih.

2. V obrazložitvi navaja, da je tožnik zaprosil za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem prve in druge stopnje v navedenem izvršilnem postopku in zemljiškoknjižni zadevi oziroma podredno za sestavo in vložitev ugovorov zoper sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani I 1739/2018 z dne 13. 6. 2018 in sklep Okrajnega sodišča na Ptuju Dn 120130/2018 z dne 19. 6. 2018. Tožena stranka je vpogledala v priloženo dokumentacijo v spisu in ugotovila, da se je rok za vložitev ugovora zoper sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani I 1739/2018 z dne 13. 6. 2018 zaradi izterjave 12.600,00 EUR iztekel dne 27. 6. 2018, to je na dan, ko je bila vložena prošnja za bpp (tudi) za vložitev ugovora. Glede na to, da se v skladu z drugim odstavkom 11. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) brezplačna pravna pomoč lahko dodeli šele po dnevu od dneva vložitve prošnje, v obravnavanem primeru od dne 28. 6. 2018, to je po dnevu, ko je rok za ugovor že potekel, tožena stranka ugotavlja, da dodelitev brezplačne pravne pomoči za sestavo in vložitev ugovora ne bi bila razumna v smislu 24. člena ZBPP. Nadalje tožena stranka ugotavlja, da bi bila v tej fazi postopka nerazumna oziroma preuranjena dodelitev brezplačne pravne pomoči tudi v preostalem delu, to je v obliki celotnega pravnega svetovanja in zastopanja pred sodiščem prve in druge stopnje ter v obliki oprostitve plačila stroškov postopka v navedenem izvršilnem postopku in zemljiškoknjižni zadevi, saj v tej fazi ni gotovo, ali bo tožnik brezplačno pravno pomoč v obliki pravnega svetovanja in zastopanja pred sodiščem prve in druge stopnje ter stroškov postopka sploh potreboval. Sodišče prve stopnje namreč o ugovoru še ni odločilo, niti v tej fazi niso nastali stroški postopka. V kolikor bo sodišče ugovor tožnika zavrnilo kot neutemeljen in se bo torej predmetni izvršilni postopek nadaljeval, bo tožnik prošnjo za brezplačno pravno pomoč moral vložiti ponovno. V nasprotnem primeru, v kolikor bo sodišče ugovoru ugodilo, pa tožnik brezplačne pravne pomoči za zastopanje ne bo potreboval. Prav tako tožniku ni mogoče dodeliti brezplačne pravne pomoči za sestavo in vložitev ugovora v zemljiškoknjižni zadevi Okrajnega sodišča na Ptuju Dn 120130/2018, saj gre za postopek, ki ga sodišče uvede po uradni dolžnosti, na podlagi izdanega sklepa o izvršbi, v obravnavanem primeru Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. I 1739/2018, zaradi vpisa izvedene pravice ali pravnega dejstva, v obravnavanem primeru hipoteke v zavarovanje terjatve po navedenem sklepu o izvršbi. Po mnenju tožene stranke bi bila zato tudi dodelitev brezplačne pravne pomoči za vložitev ugovora zoper navedeni sklep nerazumna v smislu 24. člena ZBPP, saj bo sodišče v zemljiškoknjižni zadevi izvedeno pravico ali pravno dejstvo, ki jo je po uradni dolžnosti vpisalo (zaradi zavarovanja terjatve po sklepu o izvršbi) tudi izbrisalo, v kolikor bi dolžnik z ugovorom v izvršilnem postopku uspel. Sodišče je namreč v zemljiškoknjižni zadevi v celoti vezano na izvršilno sodišče, ki odloča o ugovoru oziroma zemljiškoknjižno sodišče samo ne odloča o utemeljenosti oziroma neutemeljenosti ugovora. Ker glede na navedeno tožnik nima verjetnih izgledov za uspeh, je bilo treba prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči, v skladu z 2. točko 37. člena ZBPP, zavrniti.

3. Tožnik vlaga tožbo, ker ocenjuje, da je izpodbijana odločba nepravilna in nezakonita. Meni, da je tožena stranka pravila ZBPP tolmačila preozko in preveč formalistično. Tožnik je namreč v zvezi z izvršilno zadevo prišel v pisarno pooblaščenca le nekaj dni pred iztekom 8-dnevnega roka. Prošnja za BPP je bila vložena istočasno z ugovorom, to je na zadnji dan poteka roka. Tožnik pa ima v postopku gotovo interes za obrambo svojih pravic, ki mu gredo kot stranki izvršilnega postopka. Tožnik tako meni, da njegova prošnja za odobritev BPP ni bila nerazumna, saj mu v izvršilnem postopku grozi izguba nepremičnine in tako nastanek nepopravljivih pravnih posledic. Razen tega je tožnik vložil vlogo na isti dan, ko je na okrajno sodišče vložil tudi ugovor zoper sklep o izvršbi, kar pomeni, da so s tem tožniku že nastali stroški s pooblaščenčevo nagrado in drugimi materialnimi stroški. Tožnik tako nasprotuje tolmačenju tožene stranke, da ugovor po izteku roka nima verjetnih izgledov za uspeh. Ugovor je bil namreč vložen pravočasno in tožnik zaradi kratkega zakonskega roka, manevrskega prostora za pravočasno vložitev prošnje za bpp, čakanje na odločitev tožene stranke in šele nato vložitev ugovora ni imel. Predmetna izvršilna zadeva oziroma njen izid je zanj življenjskega pomena, zato dodelitev bpp zagotovo ni nerazumna. Sodišču predlaga, da tožbi ugodi in odločbo tožene stranke odpravi ter zadevo vrne toženi stranki v ponovni postopek. Zahteva tudi povračilo stroškov postopka.

4. Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da vztraja pri svoji odločitvi in razlogih za odločitev kot izhajajo iz izpodbijane odločbe.

5. Tožba ni utemeljena.

6. Predmet presoje v obravnavani zadevi je odločba tožene stranke, s katero je le-ta prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči v izvršilnem postopku in v zemljiškoknjižni zadevi zavrnila, ker je ocenila, da ni izpolnjen pogoj po prvi alineji prvega odstavka 24. člena ZBPP. Slednja določa, da se pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči upošteva, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma, da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati.

7. Kdaj se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, je določeno v tretjem odstavku 24. člena ZBPP. Le-ta določa, da se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, če je očitno, da stranka zlorablja možnost brezplačne pravne pomoči za zadevo, za katero ne bi uporabila pravnih sredstev tudi, če bi ji njen materialni položaj to omogočal ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago ali če je pričakovanje ali zahteva osebe v očitnem nasprotju z načeli pravičnosti in morale.

8. Po presoji sodišča je tožena stranka v obravnavanih zadevah pravilno ocenila, da gre za nerazumni zadevi. Podlaga za presojo tožene stranke so bile namreč poleg tožnikove prošnje tudi v postopku pridobljene listine. Tožena stranka je ob ugotovitvi, da se je rok za vložitev ugovora zoper sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani z dne 13. 6. 2018 zaradi izterjave 12.600,00 EUR iztekel dne 27. 6. 2018, to je na dan, ko je bila vložena prošnja za brezplačno pravno pomoč (tudi za vložitev ugovora) in ob upoštevanju določbe drugega odstavka 11. člena ZBPP, da se brezplačna pravna pomoč lahko dodeli šele po dnevu od vložitve prošnje, to je od dne 28. 6. 2018, torej ne tudi za dejanja, opravljena istega dne, ko je bila vložena prošnja, pravilno ocenila, da bi bila v tej izvršilni zadevi dodelitev brezplačne pravne pomoči za sestavo in vložitev ugovora zoper sklep o izvršbi nerazumna.

9. Po presoji sodišča je tožena stranka ob nadaljnji ugotovitvi, da v tej fazi postopka ni gotovo, ali bo tožnik brezplačno pravno pomoč v obliki pravnega svetovanja in zastopanja pred sodiščem prve in druge stopnje ter v obliki oprostitve plačila stroškov sploh potreboval, ker se ne ve, ali bo tožnik z ugovorom zoper sklep o izvršbi uspel ali ne, pravilno ocenila tudi, da bi bila v tej fazi postopka nerazumna oziroma preuranjena tudi dodelitev brezplačne pravne pomoči v preostalem delu, za katerega je tožnik zaprosil, to je v obliki celotnega pravnega svetovanja in zastopanja pred sodiščem prve in druge stopnje ter v obliki oprostitve plačila stroškov v navedenem izvršilnem postopku in zemljiškoknjižni zadevi.

10. Prav tako je tožena stranka po presoji sodišča ob ugotovitvi, da gre v navedeni zemljiškoknjižni zadevi za postopek, ki ga sodišče uvede po uradni dolžnosti na podlagi izdanega sklepa o izvršbi, v obravnavanem primeru Okrajnega sodišča v Ljubljani I 1739/2018, zaradi vpisa izvedene pravice ali pravnega dejstva, v konkretnem primeru hipoteke v zavarovanje terjatve po navedenem sklepu o izvršbi, kar se po uradni dolžnosti lahko tudi izbriše, če bi tožnik z ugovorom v izvršilnem postopku uspel, pravilno ocenila, da bi bila dodelitev brezplačne pravne pomoči za vložitev ugovora zoper sklep okrajnega sodišča na Ptuju Dn 120130/2018 nerazumna.

11. Ker je tožena stranka po presoji sodišča pravilno ugotovila nerazumnost zadev, za kateri je tožnik zaprosil za brezplačno pravno pomoč, je posledično tudi pravilno zaključila, da tožnik v obravnavanih zadevah nima verjetnega izgleda za uspeh. Tožena stranka je torej utemeljeno zaključila, da v zadevah, v katerih je tožnik zaprosil za brezplačno pravno pomoč, ni izpolnjen vsebinski pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči po 24. členu ZBPP.

12. Glede na navedeno sodišče tožbene ugovore zavrača kot neutemeljene, ker na drugačno odločitev ne morejo vplivati. Tako na drugačno odločitev ne more vlivati tožbena navedba, da tožnik zaradi kratkega 8-dnevnega zakonskega roka za vložitev ugovora zoper sklep o izvršbi, manevrskega prostora za pravočasno vložitev prošnje ni imel in da je zato prošnjo za bpp in ugovor zoper sklep o izvršbi vložil na isti dan; kot tudi ne navedba, da je bil ugovor zoper sklep o izvršbi vložen na zadnji dan roka, tako da so že nastali stroški s pooblaščenčevo nagrado in drugimi materialnimi stroški, saj, ob upoštevanju določbe drugega odstavka 11. ZBPP, ni mogoče priznati že nastalih sodnih stroškov. Tožnik tudi ne more uspeti z navedbo, da mu v izvršilnem postopku grozi izguba nepremičnine, saj se v postopku dodelitve brezplačne pravne pomoči poleg materialnega položaja prosilca upoštevajo tudi drugi pogoji, določeni s tem zakonom (tretji odstavek 11. člena ZBPP). Tožena stranka pa je pravilno ugotovila, da tožnik vsebinskega pogoja iz 24. člena ZBPP ne izpolnjuje in da torej zadevi nimata verjetnega izgleda za uspeh.

13. Ker je po presoji sodišča odločitev tožene stranke pravilna in zakonita, je sodišče tožbo tožnika na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) zavrnilo kot neutemeljeno.

14. Ker je sodišče tožbo zavrnilo, v skladu z določbo četrtega odstavka 25. člena ZUS-1 vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.