Jedro

Zahtevek, ki se glasi „Ugotovi se, da se razveljavijo sklepi skupščine ...“ je bil po stališču višjega sodišča v tem delu premalo natančno oziroma premalo določno opisan, da bi bil (tudi v kontekstu ostalih zahtevkov te tožbe) razumljiv. V takih primerih je dolžnost sodišča (če na to ne opozori že nasprotna stranka), priskrbeti vsa potrebna pojasnila in opraviti materialno procesno vodstvo (prim. 285. člen ZPP).

Pravice, ki gredo družbeniku (materialne in članske), so praviloma sorazmerne z višino poslovnih deležev, vendar družbena pogodba tako glede udeležbe pri dobičku kot glede vezanosti obsega pravice upravljanja na poslovni delež lahko določi drugače. Dispozitivnost družbenikov za različno ureditev teh vprašanj v družbeni pogodbi ter za odstopanje od načela sorazmernosti tako glede delitve dobička kot glede obsega pravic upravljanja je domala neomejena. Zakonske določbe so torej subsidiarne narave, kadar na primer z družbeno pogodbo upravljanje ni urejeno.

Določba prvega odstavka 506. člena ZGD-1 eksplicitno pooblašča družbenike, da v družbeni pogodbi sami lahko določijo, da je glasovalna pravica nekaterih družbenikov omejena. Zato je neutemeljen pritožbeni očitek, da je tožnica zaradi učinka šestega odstavka 14. člena družbene pogodbe izključena iz glasovanja. To, da je v ponovljenem glasovanju (če družbenika v prvo ne najdeta soglasja) sprejeta odločitev, za katero glasuje B. B., namreč ne pomeni, da je tožnica izključena iz glasovanja, pač pa, da je njen glas omejen.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se odločba sodišča prve stopnje: - v I. točki izreka razveljavi, - v 3. točki primarnega zahtevka (II./3. točka izreka sodbe) in v 3. točki podrejenega tožbenega zahtevka (III./3. točka izreka sodbe) ter v IV. točki izreka razveljavi in v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje in - v 1. in 2. točki podrejenega zahtevka (III./1. in III./2. točka izreka) spremeni tako, da se tožba tem delu zavrže. II. V preostalem delu primarnega zahtevka (II./1. in II./2. točka izreka) se pritožba zavrne in izpodbijana sodba potrdi.

III. Stroški pritožbenega postopka se pridržijo za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo in sklepom odločilo:

I. Sprememba tožbe se dovoli.

II. Tožbeni zahtevek, ki se glasi: „1. Ugotovi se, da je del določbe šestega odstavka 14. člena družbene pogodbe družbe A. d. o. o., Ulica 1, X., matična številka: ..., ki določa: „je sprejeta odločitev za katero glasuje družbenik B. B.“, nična.

2. Ugotovi se, da ima družbenik B. B. na podlagi svojih osnovnih vložkov v nominalni višini 3.129,50 EUR ter nominalni višini 463.075,00 EUR (skupaj torej 466.204,50 EUR) pri glasovanju na skupščini družbe A. d. o. o. točno 9324 glasov, kar predstavlja 50,00 % vseh glasov. Ugotovi se, da ima družbenik C. C. na podlagi svojih osnovnih vložkov v nominalni višini 3.129,50 EUR ter nominalni višini 463.075,00 EUR (skupaj torej 466.204,50 EUR) pri glasovanju na skupščini družbe A. d. o. o. točno 9324 glasov, kar predstavlja 50,00 % vseh glasov.

3. Ugotovi se, da so sklepi skupščine tožene stranke, sprejete na skupščini, ki se je začela 19. 10. 2020 in se je po prekinitvi nadaljevala 26. 10. 2020, ki glasijo: 1) Za predsednika skupščine in za zapisnikarja se imenuje odvetnik D. D. 2) Družbeniki sklenejo, da se bo na tej skupščini razpravlja/lo in sklepalo o naslednjih točkah: - Obravnava in sprejem letnega poročila družbe za poslovno leto 2019; - Imenovanje revizorja za poslovno leto 2020; - Imenovanje revizorja za revizijo finančnih izkazov za leto 2019. 3) Družbeniki sklenejo, da se na skupščini razpravlja in glasuje o pokrivanju izgube za poslovno leto 2019. 4) Skupščina sprejme letno poročilo družbe za poslovno leto 2019. 5) Izguba poslovnega leta 2019 v znesku 355.866,62 EUR se pokriva v breme prenesenih čistih dobičkov.

6) Za revizorja za revidiranje računovodskega poročila in pregled letnega poročila za poslovno leto 2020 se imenuje E. d. o. o., Ulica 2, Y., nični.

4. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti pravdne stroške v roku 15-ih dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje do plačila.“, se zavrne.

III. Podredni tožbeni zahtevek, ki se glasi: „1. Ugotovi se, da je del določbe šestega odstavka 14. člena družbene pogodbe družbe A. d. o. o., Ulica 1, X., matična številka: ..., ki določa: „je sprejeta odločitev za katero glasuje družbenik B. B.“, nična.

2. Ugotovi se, da ima družbenik B. B. na podlagi svojih osnovnih vložkov v nominalni višini 3.129,50 EUR ter nominalni višini 463.075,00 EUR (skupaj torej 466.204,50 EUR) pri glasovanju na skupščini družbe A. d. o. o. točno 9324 glasov, kar predstavlja 50,00 % vseh glasov. Ugotovi se, da ima družbenik C. C. na podlagi svojih osnovnih vložkov v nominalni višini 3.129,50 EUR ter nominalni višini 463.075,00 EUR (skupaj torej 466.204,50 EUR) pri glasovanju na skupščini družbe A. d. o. o. točno 9324 glasov, kar predstavlja 50,00 % vseh glasov.

3. Razveljavijo se sklepi skupščine tožene stranke, sprejete na skupščini, ki se je začela 19. 10. 2020 in se je po prekinitvi nadaljevala 26. 10. 2020, ki glasijo: 1) Za predsednika skupščine in za zapisnikarja se imenuje odvetnik D. D. 2) Družbeniki sklenejo, da se bo na tej skupščini razpravlja/o in sklepalo o naslednjih točkah: - Obravnava in sprejem letnega poročila družbe za poslovno leto 2019; - Imenovanje revizorja za poslovno leto 2020; - Imenovanje revizorja za revizijo finančnih izkazov za leto 2019. 3) Družbeniki sklenejo, da se na skupščini razpravlja in glasuje o pokrivanju izgube za poslovno leto 2019. 4) Skupščina sprejme letno poročilo družbe za poslovno leto 2019. 5) Izguba poslovnega leta 2019 v znesku 355.866,62 EUR se pokriva v breme prenesenih čistih dobičkov.

6) Za revizorja za revidiranje računovodskega poročila in pregled letnega poročila za poslovno leto 2020 se imenuje E. d. o. o., Ulica 2, Y. 4. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti pravdne stroške v roku 15-ih dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje do plačila.“, se zavrne.

IV. Tožeča stranka je dolžna toženi stranki povrniti vse stroške tega postopka. O stroških postopka bo sodišče odločilo s posebnim sklepom po pravnomočnosti odločitve o glavni stvari.

2. Zoper sodbo in sklep v celoti je iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP pritožbo vložila tožnica. Priglasila je tudi stroške pritožbenega postopka.

3. Toženka je odgovorila na pritožbo in priglasila stroške z odgovorom na pritožbo.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Iz tožbe izhaja, da sta tožnica in njen brat B. B. sprta družbenika toženke, vsak v višini 50% osnovnega kapitala. B. B. kot direktor toženke je sklical skupščino za 19. 10. 2020 ob 8.00 uri. Tožnica je po prejemu sklica zahtevala dopolnitev dnevnega reda (točke 5 do 19), kar je direktor (razen točke 5) zavrnil. Na skupščini direktorjev predlog za imenovanje predsednika skupščine D. D. ni bil izglasovan (za je glasoval B. B., proti pa tožnica), skupščina je bila prekinjena in po dogovoru družbenikov prestavljena na 26. 10. 2020. Na nadaljevanju skupščine je bilo glasovanje ponovljeno, glasovalni izid pa isti in je bil sklep o imenovanju predsednika skupščine sprejet na podlagi šestega odstavka 14. člena družbene pogodbe. V zvezi s tem sklepom tožnica napoveduje izpodbojno tožbo, ker zanj ni glasovala večina vseh oddanih glasov, temveč le 50%. Poleg tega je ugovarjala zakonitosti predlaganega sklepa tudi zato, ker direktor toženke na dnevni red skupščine ni uvrstil s strani tožnice predlaganih točk 6 do 19. Pooblaščenec tožnice je na skupščini tudi pozval direktorja, da skupščini predstavi letno poročilo 2019 in bistvene sestavine ter ukrepe za sanacijo poslovanja, a je direktor to zavrnil. Za sprejem sklepov pod to točko dnevnega reda je glasoval B. B., tožnica pa je napovedala izpodbijanje.

6. Tožnica trdi še, da je bil namen razširitve dnevnega reda seznanitev skupščine in tožnice s stanjem v toženki in njenim poslovanjem, saj o tem ni imela nobenih informacij; predlagane točke sodijo med zadeve, o katerih odloča skupščina. Ker je bila skupščina opravljena brez predlaganih točk dnevnega reda, je bila izvedena nezakonito, sprejeti sklepi pa so izpodbojni.

7. Po stališču tožnice določba šestega odstavka 14. člena družbene pogodbe v delu, v katerem ta določa, da „... _če v nadaljevanju ni mogoče doseči večine, je sprejeta odločitev, za katero glasuje družbenik B. B.,_“ nasprotuje zakonski kogentni določbi 506. člena ZGD-11, je nična. Zaradi nje je tožnica v nasprotju z zakonom in apriori izključena iz glasovanja, saj njen glas pri odločitvah, za katere se zahteva večinski glas, nima nobene teže, ker jo sodružbenik vedno lahko preglasi.

8. Sodišče prve stopnje je v izpodbijani sodbi zavzelo stališče, da je tožnica v 3. točki podrejenega zahtevka spremenila tožbeni zahtevek, ker je najprej zahtevala, da se ugotovi, da se razveljavijo skupščinski sklepi z dne 26. 10. 2020. Pritožnica sodišču prve stopnje očita, da je spremembo tožbe dovolilo, čeprav predloga za spremembo tožbe sploh ni podala. Priznava pa, da je podala ne popolnoma jasno formuliran tožbeni predlog („Ugotovi se, da se razveljavijo sklepi …“). Procesno gradivo potrjuje pritožbene trditve tožnice, da je naknadno samoiniciativno popravila zapis v pravilno in jasno formuliran predlog („Razveljavijo se sklepi ...“). Iz zapisnika naroka z dne 9. 2. 2022 namreč izhaja, da je pooblaščenec tožnice prilagodil tekst v 3. točki podrejenega zahtevka tako, da se izbriše besede „ugotovi se, da se,“ v svoji naslednji pripravljalni vlogi pa izrecno navedel, da ne gre za spremembo zahtevka, temveč zgolj za popravek očitne tipkarske napake oziroma napake, ki se tiče tehnike pisne redakcije in je zahtevek že od začetka oblikovalni.

9. Da ne gre za spremembo tožbe, se strinja tudi višje sodišče. Že iz tega, kako je oblikovala primarni in podrejeni zahtevek v tej tožbi, je razvidno, da tožnica s primarnim zahtevkom cilja na ugotovitev ničnosti ne le spornega dela odstavka družbene pogodbe, pač pa tudi na skupščini 26. 10. 2020 sprejetih sklepov. Ker je poleg primarnega postavila tudi podrejeni zahtevek, ni razumljivo, da bi tudi v primeru, da sodišče primarnega zavrne, podrejeno odločalo o istem - ugotovitvenem zahtevku. Prav tako gre pritrditi pritožnici, da tudi že iz tožbenih navedb izhaja, da s podrejenim zahtevkom zasleduje razveljavitev spornih sklepov. Tudi iz načina, kako je tožnica zahtevke oblikovala, je po stališču višjega sodišča razvidno, da je del besedila pred razveljavitvijo v 3. točki podrejenega zahtevka pomoten: tako primarni kot podrejeni zahtevek sta sicer v 1. in 2. točki zahtevka identična in se razlikujeta šele v sporni 3. točki.

10. Zahtevek, ki se glasi „Ugotovi se, da se razveljavijo sklepi skupščine ...“ je bil zato po stališču višjega sodišča v tem delu zgolj premalo natančno oziroma premalo določno opisan, da bi bil (tudi v kontekstu ostalih zahtevkov te tožbe) razumljiv. V takih primerih je dolžnost sodišča (če na to ne opozori že nasprotna stranka), priskrbeti vsa potrebna pojasnila in opraviti materialno procesno vodstvo (prim. 285. člen ZPP). Tega sodišče prve stopnje ni storilo, pritožba pa ima prav, da je naloga sodišča, da poskuša pripomoči oziroma vsaj omogočiti, da se spor reši vsebinsko, ne pa formalistično. Zaradi napake je namreč sodišče prve stopnje tožničin popravek štelo kot spremembo tožbe, ki pa naj bi bila zaradi prekluzivnih rokov za izpodbijanje skupščinskih sklepov vložena prepozno. Ker sodišče samo ni opozorilo, da je tožbeni predlog dvoumen, oporekala pa mu ni niti toženka, potem pa je samoiniciativen popravek tožbenega predloga štelo za spremembo tožbe, je po stališču višjega sodišča utemeljena pritožbena trditev, da je sodišče prve stopnje s tem kršilo tožničino pravico do izjave in ima zavrnitev podrejenega zahtevka iz razloga prekluzije zanjo učinek sodbe presenečenja. Višje sodišče ugotavlja, da je kršitev 184. in 285. člena ZPP vplivala na pravilnost in zakonitost odločitve sodišča prve stopnje v I. in III. točki ter posledično še v IV. točki izreka izpodbijane odločbe.

11. Posledično je višje sodišče pritožbi tožnice v tem delu ugodilo in izpodbijano sodbo v I. točki izreka razveljavilo (prvi odstavek 354. člena ZPP).

12. V zvezi z zatrjevano ničnostjo dela šestega odstavka 14. člena družbene pogodbe pritožnica poleg zmotne uporabe materialnega prava uveljavlja tudi bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ker se sodišče prve stopnje ni opredelilo do nobenega od razlogov, ki jih je uveljavljala tožnica. V zvezi s slednjim višje sodišče ugotavlja, da je obrazložitev sodišča prve stopnje sicer jedrnata, a je v bistvenem odgovorjeno na relevantne argumente tožnice glede uveljavljane ničnosti. Ker na nerelevantne razloge sodišče prve stopnje ni bilo dolžno obširno odgovarjati (zakaj so nerelevantni pa bo pojasnjeno v nadaljevanju), očitana bistvena kršitev določb pravdnega postopka v tem primeru ni podana.

13. Pravice, ki gredo družbeniku (materialne in članske), so praviloma sorazmerne z višino poslovnih deležev, vendar družbena pogodba tako glede udeležbe pri dobičku kot glede vezanosti obsega pravice upravljanja na poslovni delež lahko določi drugače. Dispozitivnost družbenikov za različno ureditev teh vprašanj v družbeni pogodbi ter za odstopanje od načela sorazmernosti tako glede delitve dobička kot glede obsega pravic upravljanja je domala neomejena.2 Zakonske določbe so torej subsidiarne narave, kadar na primer z družbeno pogodbo upravljanje ni urejeno.

14. Iz procesnega gradiva izhaja, da se je tožnica glede ničnosti spornega dela šestega odstavka 14. člena družbene pogodbe sklicevala na kršitev 504., 506. in 510. člena ZGD-1.3 Višje sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da ima družbena pogodba toženke v spornem delu jasno in razumljivo dikcijo, ki ni neskladna s prvim odstavkom 506. člena ZGD-1. Še več, ta določba eksplicitno pooblašča družbenike, da v družbeni pogodbi sami lahko določijo, da je glasovalna pravica nekaterih družbenikov omejena. Zato je neutemeljen pritožbeni očitek, da je tožnica zaradi učinka šestega odstavka 14. člena družbene pogodbe izključena iz glasovanja. To, da je v ponovljenem glasovanju (če družbenika v prvo ne najdeta soglasja) sprejeta odločitev, za katero glasuje B. B., namreč ne pomeni, da je tožnica izključena iz glasovanja, pač pa, da je njen glas omejen. Pred tem se, če večine za predlagani sklep ni mogoče doseči, skupščina prekine za tri dni. Na ta način, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, ne pride do situacije, ki je pri poslovanju družbe na trgu škodljiva za samo družbo. K temu gre le še dodati, da družbe in njenega bistva ne gre enačiti s pravicami in obveznostmi njenih družbenikov. Po stališču višjega sodišča gre tako le za opredelitev načina, na katerega skupščina sprejme sklep, ko soglasje ni doseženo. Večja glasovalna moč B. B. kljub istemu številu glasov zato z vidika kršitve kogentnih norm ni problematična. Dogovor v družbeni pogodbi je namreč izraz osnovnega načela pri urejanju razmerij pri upravljanju v d. o. o., načela svobodne volje družbenikov.

15. Pritožnica se v nadaljevanju neutemeljeno sklicuje tudi na prvi del drugega stavka prvega odstavka 506. člena ZGD-1, da družbena pogodba lahko določi, da imajo nekateri družbeniki več glasov na vsakih 50 EUR osnovnega vložka. Z drugim delom istega stavka sta namreč možnosti predstavljeni alternativno: bodisi družbeniki določijo število glasov na vsakih 50 EUR osnovnega vložka bodisi določijo, da je glasovalna pravica omejena. Ker sporna družbena pogodba določa slednje, pa tudi kdaj je tako (če v nadaljevanju skupščine ni mogoče doseči večine), so pritožbene trditve o formalni zahtevi zakona postaviti kriterije oziroma merila v primeru odstopanja od pravila 1 glas 50 EUR nerelevantne in zato neutemeljene. Sporna določba družbene pogodbe namreč takega načina omejevanja glasu ne predvideva. Določba, da v ponovljenem glasovanju obvelja glas B. B. iz razloga, ki ga uveljavlja tožnica (in sicer, ker ne vsebuje zakonsko predpisanih elementov, na podlagi katerih bi bilo mogoče ugotoviti kriterije in pogoje, na podlagi katerih se družbeniku dodeli večje število glasov oziroma ker tega števila ne določa), ni nična. Pritožbeni očitek, da je določba 506. člena ZGD-1 izven meja dispozitivnosti, ki jih daje prvi odstavek, kogentna, je neutemeljen. S stališčem, da družbena pogodba lahko določa, da ima en družbenik več glasov (na podlagi kriterijev), ne pa da ima isto število glasov različno težo, zato tožnica ne more uspeti. Dispozitivnost te določbe omogoča prav to, da družbeniki moč glasovalne pravice “raztegnejo” prek okvirov, določenih z višino vložka.4

16. Zaključek, da so zahtevki na ničnost skupščinskih sklepov zaradi ničnosti določila družbene pogodbe neutemeljeni, je posledično pravilen in tako tudi odločitev sodišča prve stopnje v 1. in 2. točki II. točke izreka izpodbijane sodbe. Pritožbo je v tem delu višje sodišče zato zavrnilo in potrdilo odločitev sodišča prve stopnje (353. člen ZPP), kot izhaja iz II. točke izreka te sodbe.

17. Ker je bilo s tem pravnomočno odločeno o tožbenem zahtevku v delu, v katerem tožnica zahteva ugotovitev ničnosti dela določbe šestega odstavka 14. člena družbene pogodbe in ugotovitev, da imata vsak od družbenikov v toženki 50% glasov (prim. 12. točko drugega odstavka 339. člena ZPP), je višje sodišče enak zahtevek, ki ga je tožnica postavila še v podrejenem zahtevku (v 1. in 2. točki podrejenega zahtevka - III./1. in III./2. točka izreka izpodbijane sodbe) spremenilo tako, da je tožbo tem delu zavrglo (tretji odstavek 354. člena ZPP).

18. Delno držijo tudi pritožbene trditve, da čeprav je tožnica ničnost uveljavljala zaradi več razlogov, se sodišče prve stopnje do nobenega ni opredelilo. V katerem delu je ta očitek neutemeljen, je bilo odgovorjeno zgoraj glede ničnosti spornega dela družbene pogodbe. Iz izpodbijane sodbe izhaja, da je tožnica poleg ugotovitve ničnosti dela družbene pogodbe (1. točka primarnega in 1. točka podrejenega zahtevka) in ničnosti sklepov skupščine zaradi glasovanja po ničnem členu družbene pogodbe (3. točka primarnega zahtevka) v tožbi uveljavljala še, da so sporni skupščinski sklepi nični oziroma izpodbojni tudi iz drugih razlogov, in sicer zaradi kršitve tožničine pravice do obveščenosti in zaradi kršitve dnevnega reda skupščine. Sklep skupščine je, če je bila v zvezi z njegovim sprejemom kršena delničarjeva oziroma družbenikova pravica do obveščenosti, izpodbojen (drugi odstavek 395. člena ZGD-1). Sodišče prve stopnje zaradi napačnega procesnega stališča o spremembi tožbe razlogov izpodbojnosti (oziroma morebitne ničnosti iz teh razlogov) spornih skupščinskih sklepov sploh ni obravnavalo (3. točka primarnega in 3. točka podrejenega zahtevka), zato ima pritožnica prav, da je sodišče prve stopnje z odločitvijo o prekluziji onemogočilo vsebinsko odločanje o ničnosti in izpodbojnosti sklepov skupščine. V tem obsegu zato drži tudi, da je izpodbijana sodba o tem brez razlogov.

19. S tem povzročena bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP je terjala razveljavitev odločbe v tem delu in vrnitev sodišču prve stopnje v novo sojenje (prvi odstavek 354. člena ZPP). Zaradi zmotne uporabe 184. člena ZPP namreč sodišče prve stopnje (kljub temu, da je tožbeni zahtevek v tem delu zavrnilo), teh zahtevkov sploh ni vsebinsko obravnavalo in bi tožbo v tem delu moralo v izreku svoje odločbe pravzaprav zavreči (prim. 274. člen ZPP). Razlogi sodišča prve stopnje, da je bila tožba vložena prepozno, so, kot je bilo ugotovljeno uvodoma, neutemeljeni. Ker pa je sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek v tem delu že zato zavrnilo, ni ugotavljalo prav nobenih drugih dejstev, ki jih je tožnica še zatrjevala v prid uveljavljane ničnosti oziroma izpodbojnosti sklepov skupščine. Konkretnejših razlogov in s tem pravno pomembnih dejstev o tem ni mogoče razbrati niti iz izpodbijane sodbe.

20. Na podlagi zbranega procesnega gradiva naj zato sodišče prve stopnje odloči o tistem delu zahtevkov tožnice, ki jih vsebinsko še ni obravnavalo, torej o ničnosti in izpodbojnosti sklepov, sprejetih na skupščini 19. 10. 2020 in njenem nadaljevanju 26. 10. 2020, in sicer iz drugih uveljavljanih razlogov (in ne zaradi ničnosti dela šestega odstavka 14. člena družbene pogodbe). Spornega dejanskega stanja namreč višje sodišče ni moglo obravnavati, ne da bi s tem pravdnima strankama odvzelo pravico do pritožbe v zvezi z dejanskim in pravnim sklopom, ki se nanaša na utemeljenost tožbenega zahtevka, s čimer bi kršilo načelo instančnosti. Višje sodišče bi namreč prvič odločalo o tem, katere razloge tožnica sploh uveljavlja glede ničnosti oziroma izpodbojnosti sklepov, in ali so ti razlogi utemeljeni oziroma neutemeljeni in zakaj, pri čemer je za dopolnjevanje postopka z razbiranjem pravno relevantnih trditev, ki bodo šele omogočile dokazovanje in uporabo materialnega prava, potreben enak čas, ne glede na to, ali se dopolnitev opravlja pred prvostopnim ali pred pritožbenim sodiščem (drugi odstavek 355. člena ZPP).

21. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.

1 Pa tudi 504. in 510. členu ZGD-1 ter 5. členu OZ. 2 Prim. dr. Rado Bohinc: Upravljanje gospodarskih družb, Podjetje in delo, 5-6/1993, XIX, 25.9.1993. 3 Prim. IV. točko tožbe, VIII. točko prve pripravljalne vloge in XVII. točko njene druge pripravljalne vloge. 4 Glej mag. S. Prelič v: Omejevanje glasovalne pravice v d. o. o., Pravna praksa, 36-37/2000, GV Založba, 21. 12. 2000, str. 14.