Jedro

Višje sodišče ne sme dopolniti postopka tako, da bi samo iz izpovedi prič izdvojilo pravno pomembna dejstva in pomanjkljivosti v pogledu razlogov o odločilnih dejstvih saniralo s tem, da bi jih napisalo samo.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sodba sodišča prve stopnje se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo:

I. Sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, VL 75696/2012 z dne 29. 5. 2012 se razveljavi v 1. in 3. odstavku in tožbeni zahtevek zavrne.

II. Tožeča stranka je dolžna povrniti toženi stranki nadaljnje pravdne stroške v znesku 937,50 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od naslednjega dne po preteku 15-dnevnega plačilnega roka.

2. Zoper sodbo se je zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja pritožila tožeča stranka. Višjemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da v celoti ugodi tožbenemu zahtevku, toženi stranki pa naloži plačilo stroškov postopka, podrejeno pa sodbo sodišča prve stopnje razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

3. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pravdni stranki sta dne 14. 10. 2010 sklenili pogodbo o postavitvi antenskega stolpa na R. št. C1711-10-490023. (v nadaljevanju: pogodba), in sicer za izvedbo gradbeno - obrtniških in instalacijskih del po projektni dokumentaciji. Rok za izvedbo del je bil 90 dni po uvedbi izvajalca v delo, ki je bila 3. 11. 2010. Zadnji dan pogodbenega roka je bil 1. 2. 2011, stranki pa sta z aneksom z dne 22. 4. 2011 rok sporazumno podaljšali do 30. 3. 2011. Dela so bila izvedena, količina in vrednost del nista sporna. Tožena stranka je po izstavitvi zadnje situacije dne 28. 12. 2011 zaradi zamude tožeče stranke z izvedbo del odštela pogodbeno kazen v višini 5% pogodbene vrednosti, ki jo tožeča stranka s to tožbo vtožuje (postopek se je pričel z vložitvijo predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine).

6. Uvodoma višje sodišče ugotavlja, da ni sporno, da je bil rok za dokončanje pogodbenih del 30. 3. 2011. Med strankama tudi ni sporno, da je tožeča stranka toženo stranko prvič obvestila o dokončanju del 30. 3. 2011. Tožeča stranka tudi pritrjuje toženi stranki, da je med pogodbeno določena dela spadala tudi rušitev starega antenskega stolpa,(1) ki je torej v času obvestila tožeče stranke o končanju del še stal. Nedvomno torej 30. 3. 2011 dela niso bila dokončana in je z naslednjim dnem nastopila zamuda tožeče stranke z izpolnitvijo. Tožeča stranka namreč ni podala nobenih trditev, iz katerih bi izhajalo ravnanje tožene stranke, ki je zakrivilo nemožnost porušenja starega stolpa do pogodbeno določenega roka, torej do 30. 3. 2011. 7. Sporno je v tej zadevi torej dejansko stanje po 30. 3. 2011, ko je tožeča stranka toženo prvič obvestila o zaključku del. Višje sodišče ugotavlja, da sodba sodišča prve stopnje o tem dejanskem sklopu, kot tudi o pravni naravi pogodbene kazni v konkretni zadevi, nima dovolj razlogov, da bi jo bilo mogoče preizkusiti.

8. Skladno s prvim odstavkom 247. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) se lahko upnik in dolžnik dogovorita, da bo dolžnik plačal upniku določen denarni znesek ali mu preskrbel kakšno drugo premoženjsko korist, če ne izpolni svoje obveznosti ali če zamudi z njeno izpolnitvijo (pogodbena kazen). Izpodbijana sodba dejanskih ugotovitev o vsebini pogodbene kazni, ki je bila v konkretnem primeru določena v pogodbi, ne vsebuje. Po drugem odstavku 247. člena OZ se namreč v dvomu šteje, da je pogodbena kazen dogovorjena za primer zamude z izpolnitvijo v ožjem pomenu, torej, ko je izpolnitev opravljena, vendar z napakami (stvarnimi ali pravnimi).(2)

9. Sodišče prve stopnje pa se v navedenem smislu konkretno ni opredelilo do narave pogodbene kazni v 4. členu in v povezavi z drugimi členi pogodbe. Pogodbena določila, ki so s pogodbeno kaznijo v tej zadevi povezana, je v izpodbijano sodbo zgolj povzelo(3), sodba pa razlogov o tem, za kakšen primer zamude z izpolnitvijo je bila v tej zadevi pogodbena kazen določena, nima. Sodišče prve stopnje torej ni konkretno pravno kvalificiralo spora v tej zadevi in sodba sodišča prve stopnje o tem nima nobenih razlogov. Iz povzetkov materialnopravnih določb pogodbe med strankama, upoštevaje materialno pravo OZ oziroma posebnih gradbenih uzanc, katerih uporabo sta pravdni stranki tudi dogovorili, sodišče prve stopnje o tem pravnem vprašanju ni naredilo nobenega zaključka.

10. Višje sodišče nadalje pritrjuje stališču tožeče stranke, da sodišče ni niti ugotavljalo niti obrazložilo bistvenih elementov domnevne zamude, ki bi pogodbeno kazen opravičevali. Pritožba namreč utemeljeno uveljavlja, da sodišče ni ugotovilo, niti obrazložilo, s katerimi deli naj bi bila tožeča stranka dejansko v zamudi, kdo je bil odgovoren za zamudo in kako dolgo je zamuda trajala. Sodišče tudi ni navedlo, ali so dela, s katerimi je bila tožeča stranka domnevno v zamudi, predstavljala nedokončana dela iz pogodbe ali pa dodatna dela, odpravljanje napak oziroma kozmetične popravke kot je to tožeča stranka trdila v postopku. Ker tako sodba sodišča prve stopnje tudi nima razlogov o odločilnih dejstvih, višje sodišče ugotavlja, da je ni mogoče preizkusiti. Sodišče prve stopnje je namreč v obrazložitvi le povzelo vsebino izvedenih dokazov, in sicer listin, ki sta jih predložili pravdni stranki, ter izpovedb zaslišanih prič, V. Š., ki jo je sodišče ocenilo kot verodostojno, izpovedb D. P., J. G. in J. V. (zaposlenih pri toženi stranki), ki jih je ocenilo enako in izpovedbo B. P., zaposlenega pri tožeči stranki, ki jo je prav tako ocenilo kot verodostojno, a pomanjkljivo. Ni pa sodišče navedlo, katero pričevanje sploh sprejema in zakaj, zato dokazna ocena izvedenih dokazov ni preverljivo obrazložena, sodišče prve stopnje pa dokazov tudi ni presodilo v smislu 8. člena ZPP, torej poleg presoje vsakega dokaza posebej tudi vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka.

11. Višje sodišče nadalje ugotavlja, da v izpodbijani sodbi ni ugotovljeno pravno relevantno dejansko stanje. Sodišče prve stopnje je po povzetku vsebine izvedenih dokazov le na splošno zaključilo, da je tožena stranka upravičena do obračuna pogodbene kazni, saj je tožeča stranka zamudila podaljšan pogodbeni rok, dogovorjen s citirano pogodbo. Drugih oziroma konkretnejših končnih ugotovitev izpodbijana sodba nima. Zaradi pomanjkljive obrazložitve o odločilnih dejstvih zato izpodbijane sodbe ni mogoče preizkusiti.

12. Pritožnica v pritožbi uveljavlja, da ostala nedokončana dela niso predstavljala nedokončanih del, ki bi bila predmet pogodbe, temveč zgolj popravke in je šlo eventuelno zgolj za zahtevke iz garancije. To je pravno pomembno glede na uvodoma ugotovljeno o vsebini (ne)izpolnitve, na katero je pogodbena kazen vezana. To trditveno podlago je tožeča stranka v postopku res podala, a ker se sodišče do tega (in odgovora tožene stranke na te trditve) v sodbi ni opredelilo, višje sodišče pritožbe v tej smeri ne more preizkusiti, s tem v zvezi tudi glede pritožbenega sklicevanja na dopis J. V. z dne 7. 4. 2011, na katerega se je tožeča stranka v postopku sklicevala. Ker sodišče prve stopnje, kot že navedeno, ni zavzelo stališča o naravi izpolnitve tožeče stranke, sodba tudi nima razlogov o stanju izpolnitve pogodbenih obveznosti po 30. 3. 2011 in posledično razlogov o utemeljenosti višine pogodbene kazni. Slednji je tožeča stranka prav tako oporekala. S tem v zvezi pritožba utemeljeno opozarja tudi, da se sodišče ni opredelilo glede dejstva, ki ga je ugotovilo iz prevzemnega zapisnika z dne 6. 5. 2011 (B12), da je namreč takrat tožena stranka prevzela objekt v posest, niti ni upoštevalo 4. člena pogodbe, iz katerega izhaja, da v rok za dokončanje del ni vštet čas od obvestila izvajalcev, da so dela zaključena, do izvedbe kakovostnega prevzema. Utemeljeno pa trdi tudi, da se sodišče ni opredelilo do trditev, da si tožena stranka ne bi smela pridržati pravice do pogodbene kazni za več kot 23 dni, kar vse je pravno pomembno v tej zadevi.

13. Ker izpodbijana sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih, zaradi česar je ni mogoče preizkusiti, je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP). Sodišče prve stopnje se tudi ni opredelilo do trditvene podlage tožeče stranke, ki je v tej zadevi pravno pomembna, s čimer je podana uveljavljana kršitev 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Zato je višje sodišče na podlagi prvega odstavka 354. člena ZPP izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

14. Sodišče prve stopnje naj ob ponovnem pisanju sodbe najprej konkretno pravno kvalificira materialno pravo v tej zadevi, torej okvir pogodbene kazni, dogovorjene med strankama, potem pa izčrpa in oceni trditveno podlago obeh pravdnih strank glede trajanja in vsebine zamude po 30. 3. 2011 ter jasno identificira sporna dejstva, izvedene dokaze pa oceni skladno z 8. členom ZPP. Višje sodišče namreč ne sme dopolniti postopka tako, da bi samo iz izpovedi prič izdvojilo pravno pomembna dejstva in pomanjkljivosti v pogledu razlogov o odločilnih dejstvih saniralo s tem, da bi jih napisalo samo.

15. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.

(1) Prim. 2. pripravljalno vlogo tožeče stranke na red. št. 24, list. št. 108 spisa.

(2) prim. sodba VS RS II Ips 50/2010 z dne 14. 7. 2011: Ločimo izpolnitev obveznosti v širšem in ožjem pomenu. Za prvo gre, ko je pravočasno opravljena izpolnitev, ki je (povsem) pravilna po načinu (vsebini) izpolnitvenega ravnanja, za drugo pa, ko je izpolnitev opravljena, vendar z napakami (stvarnimi ali pravnimi). Zamuda s pravilno izpolnitvijo obstaja tudi v primeru izpolnitve z napakami in traja v obdobju od dospelosti obveznosti do odprave napak. Tudi za primer zamude s pravilno izpolnitvijo v širšem pomenu se je mogoče dogovoriti za pogodbeno kazen, vendar se po drugem odstavku 247. člena OZ v dvomu šteje, da je pogodbena kazen dogovorjena za primer zamude z izpolnitvijo v ožjem pomenu.

(3) V 8. točki obrazložitve na 4. strani sodbe.