Jedro

Pavšalna trditev o kršitvi postopka, ker organ v postopku izdaje lokacijskega dovoljenja ni upošteval pogojev, s katerimi je krajevna skupnost pogojevala izdajo dovoljenja, brez navedbe predpisa, ki predpisuje soglasje krajevne skupnosti, ne more vplivati na odločitev v upravnem sporu.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbo tožnika zoper odločbo Sekretariata za družbeno planiranje, gospodarstvo in proračun občine, s katero je izdal lokacijsko dovoljenje za avtomobilsko bazo (bencinski servis, avtoservis s poslovnimi prostori in avtobusno postajališče) v kraju ... na zemljišču parc. št. 5144/5, 354, 5150/1, 5148, 5149, 5150/2, 5147/3 pod tam navedenimi pogoji. V obrazložitvi izpodbijane odločbe navaja, da se lokacija nahaja na območju, ki se ureja na podlagi odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območje planske celote R5 - Krajevne skupnosti ... (SDL, št. 17/88), ki v svojem 8. členu dovoljuje tovrstno gradnjo iz razlogov, ki so v prvostopni odločbi navedeni in temeljijo na navedeni določbi odloka. Investitor je v postopku izkazal, da je upravičen razpolagati z zemljišči, na katere namerava posegati, v postopku pa so bila pridobljena tudi vsa, v posameznih zakonih predpisana soglasja. Lokacijska dokumentacija iz septembra 1993 je izdana v skladu s pogoji odloka in je sestavni del lokacijskega dovoljenja, ki tudi vsebuje vse podatke iz njene vsebine. Zaradi varovanja okolja, podtalnice in zraka so predpisani posebni pogoji, ki jih je investitor dolžan upoštevati. V zvezi s pritožbenimi ugovori, ki so deloma sanitarno higienske narave je tožena stranka pridobila še dodatno obrazložitev k poprejšnjemu sanitarnemu soglasju z dne 4.11.1993. Iz te dodatne obrazložitve z dne 19.12.1994 izhaja, da je lokacijski dokumentaciji priložena izjava, da emisija hrupa ne bo presegla normativov oziroma nivojev hrupa, kot jih določa odlok o maksimalno dovoljenih ravneh hrupa za posamezna območja naravnega in bivalnega okolja ter za bivalne prostore. Za vse uvoze je predvideno ščitenje, sama tehnična izbira pa bo določena s projektno dokumentacijo. Varstvo zraka pred hlapi naftnih derivatov je v lokacijski dokumentaciji zagotovljeno tako, da bo nameščen popolnoma zaprt sistem pretakanja goriv. S tem ne bo prihajalo do odplinjevanja v ozračje. Navedeno bo moralo biti prikazano v projektni dokumentaciji. Obremenjevanje ozračja z izpušnimi plini zaradi ustavljanja oziroma zaganjanja avtomobilov bo, ker je lokacija objekta ob prometni cesti, zanemarljivo, in ne bo vplivalo na bistveno povečanje onesnaževanja zraka. Iz omenjenih razlogov, ki temelje na strokovnih ugotovitvah in dejanskem stanju, so ugovori tožnika, ki se nanašajo na hrup, onesnaževanje in podobne sanitarne razloge, neutemeljeni. Dejansko gre za lokacijo ob magistralni cesti, ki je seveda namenjena bistveno gostejšemu prometu kot na primer lokalna cesta, zato zaradi same lokacije avtomobilske baze ni pričakovati bistvenega povečanja prometa. Okoliščina, da je tožnik po delu zemljišča imel prehod, na odločitev v zadevi ne vpliva, saj iz spisnih podatkov ne izhaja, da bi bila predmetna zemljišča obremenjena s kakršnokoli služnostjo. Po 55. členu zakona o temeljih lastninsko-pravnih razmerij pa služnosti na družbeni lastnini (zemljišča so bila v družbeni lastnini) ni mogoče priposestvovati. Zato ni mogoče upoštevati okoliščine, da je tožnik uporabljal od leta 1967 del zemljišča za prehod. Pritožbeni ugovor, da bo zmanjšana vrednost njegovih nepremičnin, ni stvar tega postopka, ampak ima tožnik možnost vložiti ustrezno tožbo pred pristojnim sodiščem.

Tožnik v tožbi uveljavlja izpodbojne razloge bistvene kršitve določb postopka, zmotno ter nepravilno oceno dokazov in napačno uporabo materialnega prava. Meni, da je podana bistvena kršitev postopka, ker je izdaja prvostopne odločbe vezana na soglasje Krajevne skupnosti, to soglasje pa je bilo pogojeno in navedeni pogoj po investitorju ni bil izpolnjen. Tožnik tudi ni bil vabljen k ogledu na kraju samem pred izdajo lokacijske odločbe, saj je krajevna skupnost sprejela sklep, da je investitor dolžan priskrbeti soglasje mejašev ter upoštevati njihove pripombe. Tožnik je bil vabljen šele po vloženi pritožbi (3.3.1994) in tudi takrat ni prišlo do izpolnitve zagotovil, ki jih je dal investitor in jih tudi ni upoštevala tožena stranka, čeprav je bila ta dopolnitev postopka opravljena že po vloženi pritožbi in je sam investitor predlagal delno korekcijo ureditvene situacije tako glede protihrupne ograje, da se izvede pločnik v nivoju ceste v širini 2,5 m, po kateri bo vozil tožnik in da se tožnik izjavi glede teh rešitev. Tožnik je podal izjavo glede tega v pismeni vlogi 15.3.1994, ne da bi se o tej vlogi investitor izjavil. Vse to pa je tožena stranka kljub dopolnjenemu postopku spregledala in tega pri svoji odločitvi ni upoštevala. Določba 8. člena odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območje Krajevne skupnosti, ki na tem območju predvideva le dozidave in nadzidave, vendar le v takšnem obsegu, da ne porušijo obstoječe značilnosti ali da ne vplivajo moteče na okolico. Na ta pogoj tožena stranka ni odgovorila, tako da njene odločitve, čeprav se sklicuje na navedeno določbo odloka, ni mogoče preizkusiti. Predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi. V odgovoru na tožbo tožena stranka vztraja pri izpodbijani odločbi in sodišču predlaga, da tožbo zavrne.

Prizadeta stranka na tožbo ni odgovorila.

Tožba ni utemeljena.

Lokacijsko dovoljenje, ki je predmet tega postopka, temelji na določbi 2. odstavka 54. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (ZUN - Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85 in 29/86 ter Uradni list RS, št. 26/90, 18/93 in 47/93), po kateri se lokacijsko dovoljenje za objekte, naprave in druge posege v prostor na območjih, ki se urejajo s prostorskimi ureditvenimi pogoji (PUP) in za objekte, naprave ali druge posege v prostor na območjih, kjer je sicer v skladu z 49. členom tega zakona graditev prepovedana, izda v skladu s pogoji, ki jih določa lokacijska dokumentacija.

Sodišče je po vpogledu v upravne spise, v mejah tožbenih razlogov presodilo, da je lokacijsko dovoljenje skladno s pogoji, določenimi v lokacijski dokumentaciji. Sodišče zavrača tožnikov pavšalni ugovor, da je upravni organ bistveno kršil postopek, ker je prvostopna odločba vezana na soglasje krajevne skupnosti, ki je soglasje pogojevala, investitor pa navedenih pogojev, da je dolžan priskrbeti soglasje mejašev ter upoštevati njihove pripombe, ni izpolnil. Soglasje kot pogoj za izdajo lokacijskega dovoljenja, mora biti kot tako določeno v zakonu ali drugem predpisu, ki temelji na zakonu, zato tožnik s pavšalnim sklicevanjem na soglasje krajevne skupnosti brez navedbe predpisa, ki bi predpisoval tako soglasje za izdajo lokacijskega dovoljenja, ne more vplivati na odločitev v tem upravnem sporu. Neutemeljena je tudi trditev tožnika, da tožena stranka ni odgovorila na pogoj določen v 8. členu odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območje krajevne skupnosti, da so na tem območju možne dozidave in nadzidave v obsegu, da ne porušijo obstoječe značilnosti ali da ne vplivajo moteče na okolico. V zvezi s tem sodišče pripominja, da se navedeno lokacijsko dovoljenje nanaša na notranjo preureditev in spremembo fasade obstoječega objekta ter izgradnjo bencinskega servisa z nadstrešnico kot prizidka k obstoječemu objektu. Že izrek prvostopne odločbe, še posebej glede navedenega prizidka, navaja rešitve v zvezi z vplivi na okolje, ki jih bo imel ta poseg, tožena stranka pa je v zvezi s tem v izpodbijani odločbi, po mnenju sodišča, tudi v zadostni meri in ustrezno odgovorila na pritožbene navedbe.

Ker je tožba neutemeljena, jo je sodišče zavrnilo na podlagi 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih, ki ga je smiselno uporabilo kot republiški predpis, skladno s 1. odstavkom 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/1/94).