Jedro

Nepremičnine, ki so predmet delitve, predstavljajo skupno premoženje udeležencev. Že zato za zavrnitev fizične delitve ne zadostuje ugotovitev, da delitev vsake posamezne stvari, ki sodi v skupno premoženje, ni mogoča. Treba je preizkusiti, ali je razdružitev premoženjske skupnosti mogoča na način, da nekatere nepremičnine pripadejo enemu od skupnih lastnikov, druge pa drugemu.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne temu sodišču v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, (1) da se nepremičnine ID 006/43, 006/44, 006/46 in 046/0 razdružijo civilno s prodajo, kupnina pa se razdeli med udeleženca v sorazmerju z njunima solastninskima deležema vsakega do 1/2, in (2) da vsak udeleženec nosi svoje stroške postopka.

2. Nasprotni udeleženec v pritožbi zoper navedeni sklep uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Predlaga, naj pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Napačna je ugotovitev v sklepu, da stanovanjska hiša ni deljiva na dve sorazmerno enako veliki enoti. Iz izvedenskega mnenja (stran 23 in 25) izhaja, da je delitev na dva dela možna. V takem primeru bi bila deleža udeležencev praktično enaka. Če bi sodišče upoštevalo samo vrednost parcele 006/46, bi bila možna fizična delitev v naravi z izplačilom razlike v vrednosti. Če bi predlagateljica dobila del 2, ki ga izvedenec ocenjuje na 103.452,00 EUR, nasprotni udeleženec pa del 1 in del 3, ki ju izvedenec ocenjuje na 48.249,00 EUR, poleg tega pa bi dobil še parcelo 6/46 (z nelegalnim objektom) v vrednosti 20.496,00 EUR, bi se delitev lahko izvedla v naravi. Iz sklepa niso razvidni razlogi, zaradi katerih delitev v naravi ni možna, še posebej ob dejstvu, da teče izvršba zoper pritožnika na predlog predlagateljice in bi se njuni terjatvi lahko pobotali.

3. Predlagateljica v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev. Zaradi ovir pravne narave fizična delitev ni možna. Ker je stavba 3798 nelegalna gradnja in ker stoji deloma na tujem zemljišču, delitev parc. št. /43 v naravi ni možna.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Če se solastniki ne morejo sporazumeti, sodišče v skladu z drugim odstavkom 70. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ) odloči o načinu delitve tako, da solastniki dobijo v naravi tisti del stvari, za katerega izkažejo upravičen interes. Če fizična delitev stvari v naravi ni mogoča niti z izplačilom razlike v vrednosti, ali je mogoča le ob znatnem zmanjšanju vrednosti stvari, sodišče odloči, naj se stvar proda in razdeli kupnina (četrti odstavek 70. člena SPZ). SPZ torej prvenstveno predvideva fizično delitev stvari v naravi, civilno delitev pa (še)le, če delitev stvari v naravi ni mogoča niti z izplačilom razlike v vrednosti, ali pa pomeni znatno zmanjšanje vrednosti stvari.

6. Predmet delitve so nepremičnine ID 006/43, 006/44 in 006/45, 006/46 in 046/0, ki predstavljajo skupno premoženje udeležencev. Predlagateljica je predlagala, da se nepremičnino razdelijo v naravi tako, da njej pripadejo prve tri nepremičnine, na katerih je stanovanjska stavba, v kateri biva, nasprotnemu udeležencu pa pripadeta ostali dve nepremičnini. Nasprotni udeleženec se je strinjal, da se nepremičnine razdelijo v naravi, vendar je predlagal, da mu pripade en del nepremičnin s stanovanjsko stavbo, ker enega od treh delov, na katerega je že razdeljena, sam uporablja za bivanje, stavba na nepremičnini parc. št. 046/0 pa je nelegalen objekt in ga po vsej verjetnosti ne bo mogoče legalizirati.

7. V izpodbijanem sklepu je ugotovljeno, - da nepremičnine ID 006/43,006/44 in 006/45 predstavljajo v naravi stanovanjsko stavbo s pripadajočim zemljiščem, - da je stanovanjska stavba že razdeljena na tri dele, - da je del 2, ki ga uporablja predlagateljica, vreden 103.452,00 EUR, del 1 (ki ga uporablja nasprotni udeleženec) in del 3 pa skupaj 48.249,00 EUR, - da nepremičnina ID 006/46 meri 183 m2, na njej pa stoji nelegalno zgrajen objekt, ki hkrati stoji tudi na dveh drugih nepremičninah v lasti tretjih oseb (ena od njiju še ni olastninjena, druga pa je kot vodno javno dobro v lasti Republike Slovenije), - da legalizacija objekta na navedeni nepremičnini ni možna, - da je nepremičnina ID 046/0 v naravi njiva.

8. Sodišče prve stopnje je na podlagi navedenih ugotovitev zavzelo stališča, (1) da fizična delitev ID 006/46 ni možna zaradi objekta, ki le deloma stoji na tej nepremičnini in ki ni bil zgrajen s predpisanimi dovoljenji, in ker je premajhna, (2) da fizična delitev nepremičnin ID 006/43, 006/44 in 006/45, na katerih stoji stanovanjska stavba, ni možna, ker je ni mogoče deliti na dve sorazmerno enaki enoti, ki bi ustrezali solastninskima deležema udeležencev, in ker bi se s tem razvrednotile parcele ob hiši, udeleženca pa nimata sredstev za izplačila, in (3) da nepremičnina ID 046 ni deljiva, ker bi bili za delitev potrebni stroški.

9. Nasprotni udeleženec v pritožbi utemeljeno uveljavlja, da v izpodbijanem sklepu niso bile ovrednotene vse možnosti za delitev nepremičnin v naravi. Nepremičnine, ki so predmet delitve, predstavljajo skupno premoženje udeležencev. Že zato za zavrnitev fizične delitve ne zadostuje ugotovitev, da delitev vsake posamezne stvari, ki sodi v skupno premoženje, ni mogoča. Treba je preizkusiti, ali je razdružitev premoženjske skupnosti mogoča na način, da nekatere nepremičnine pripadejo enemu od skupnih lastnikov, druge pa drugemu. Tudi oba udeleženca sta se v postopku pred sodiščem prve stopnje zavzemala za fizično delitev. Njuna predloga sta se razlikovala le v tem, ali naj nasprotnemu udeležencu pripade tudi del nepremičnin, na katerih stoji stanovanjska hiša in ki je tako v naravi kot v katastru stavb že razdeljena na več samostojnih delov. Predlagateljica se je zavzemala za to, da ji te nepremičnine pripadejo v celoti in svoj predlog utemeljevala s tem, da nasprotni udeleženec uporablja in ekonomsko izkorišča večstanovanjsko hišo na nepremičnini ID 006/46, nasprotni udeleženec pa je predlagal, da se mu dodeli del nepremičnin, ki jih želi predlagateljica zase, ker v njih biva. V izpodbijanem sklepu ni ugotovitev, ki bi omogočale zanesljiv sklep, da fizična delitev na nobenega od predlaganih načinov ni mogoča. 10. Ker je zaradi zmotne uporabe materialnega prva dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno, je pritožbeno sodišče pritožbi nasprotnega udeleženca ugodilo, izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo temu sodišču v nov postopek (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP). V novem postopku naj sodišče ob odprtem razpravljanju z obema udeležencema in po ugotovitvi upravičenih interesov, ki sta jih zatrjevala za dodelitev posameznih stvari in v zvezi s čimer sta predlagala tudi svoje zaslišanje, oceni, ali je možen kateri od načinov delitve, ki sta ju predlagala. Odločitev naj opre na dejstva, ki bodo predmet razpravljanja v postopku.

11. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 35. člena in 37. členom ZNP.