Jedro

Pritožbeno sodišče ocenjuje, da je za sojenje v obravnavani zadevi pristojno Okrajno sodišče v Kopru. Slednje ima sicer prav, da je kaznivo dejanje storjeno na kraju, na katerem je storilec delal ali bi moral delati, kakor tudi na kraju, na katerem je nastala prepovedana posledica (19. člen KZ-1), nima pa prav, da so prepovedane posledice obravnavanih kaznivih dejanj nastale v P.. Za ugotovitev kraja storitve je odločilen opis kaznivega dejanja v obtožnem aktu oškodovanca kot tožilca. Ta v opisu kaznivega dejanja ponareditve poslovnih listin in posebnega ponarejanja listin navaja, da sta družba D. d.o.o. in I.V. v prostorih družbe v K. v seznam lastnikov stavbe O., kot etažne lastnike vpisala osebe, ki to niso bile. Izhajajoč iz opisa je kraj storitve K. in ne P., kjer se v smislu zakonskih znakov obravnavanega kaznivega dejanja ni zgodilo nič relevantnega.

Izrek

Za odločanje v tej zadevi je pristojno Okrajno sodišče v Kopru.

Obrazložitev

Oškodovanec kot tožilec I.P. je zoper več obdolžencev vložil obtožni predlog na Okrajno sodišče v Piranu dne 4.6.2013, dopolnil ga je dne 23.9.2013, zaradi več kaznivih dejanj. Okrajno sodišče v Piranu je s sklepom opr. št. I K x z dne 30.9.2013 iz enotnega postopka izločilo postopek zoper obdolžene družbo D. d.o.o., I.V. in M.V., zaradi kaznivega dejanja po prvem in drugem odstavku 235. člena KZ-1, kaznivega dejanja po 1. točki prvega odstavka 252. člena KZ-1, kaznivega dejanja po prvem in drugem odstavku 253. člena KZ-1 in kaznivega dejanja po prvem odstavku 285. člena KZ-1, ter navedlo, da se izločeni postopek posebej dokonča. Isto sodišče se je s sklepom opr. št. I K 49921/2013 z dne 18.10.2013 izreklo za krajevno nepristojno za sojenje v izločeni kazenski zadevi ter po pravnomočnosti sklepa zadevo poslalo Okrajnemu sodišču v Koper kot krajevno pristojnemu sodišču. Svoj sklep je utemeljilo s tem, da je iz opisa dejanja razvidno, da je kraj storitve na območju Upravne enote Koper, ki spada pod pristojnost Okrajnega sodišča v Kopru, zato je slednje, skladno s prvim odstavkom 26. člena ZKP, krajevno pristojno za sojenje.

Okrajno sodišče v Kopru se s temi razlogi ni strinjalo ter je na podlagi prvega odstavka 37. člena ZKP sprožilo pri Višjem sodišču v Kopru spor o pristojnosti. Sprožitev spora utemeljuje s tem, da so obravnavana kazniva dejanja povezana s pogodbo o upravljanju stavbe na naslovu O. 1, zaradi česar meni, da so prepovedane posledice obravnavanih kaznivih dejanj nastale prav tam, torej na območju Okrajnega sodišča v Piranu. V nadaljevanju analizira posamezna kazniva dejanja ter glede kaznivega dejanja ponareditve poslovnih listin navaja, da naj bi zbiranje podpisov etažnih lastnikov potekalo v prostorih družbe D. d.o.o., vendar iz listin v spisu izhaja, da je tako sklenjena pogodba o upravljanju podlaga za vpis v register upravnikov pri Upravni enoti P. in je torej posledica nastala v P., kar pomeni, da je kraj storitve tako v K. kot tudi v P.. Glede kaznivega dejanja overitve lažne vsebine navaja, da naj bi obdolženi sporno pogodbo overili pri Upravni enoti K. ter nato nastopali v pravnem prometu pred Okrajnim sodiščem v Piranu, kar pomeni, da je kraj storitve tako v K. kot tudi v P.. Glede kaznivega dejanja preprečitve dokazovanja navaja, naj bi bilo slednje storjeno v prostorih družbe D. d.o.o., pri čemer naj bi oškodovanec kot tožilec zahtevano dokumentacijo potreboval v sodnih in upravnih postopkih v P., kar pomeni, da je kraj storitve tako v K. kot tudi v P.. Zato zaključuje, da je skladno z določbo tretjega odstavka 26. člena ZKP za sojenje v obravnavni zadevi pristojno Okrajno sodišču v Piranu, pri katerem je bil najprej vložen subsidiarni obtožni predlog. Pri tem poudarja, da so obravnavana kazniva dejanja povezana s kaznivimi dejanji, za katera teče kazenski postopek pred Okrajnim sodiščem v Piranu pod opr. št. I K x, zaradi česar meni, da bi bilo vsa kazniva dejanja po obtožnem predlogu skladno z določbo 32. člena ZKP smotrno obravnavati skupaj. Podrejeno Višjemu sodišču v Kopru predlaga, da skladno s pooblastilom iz drugega odstavka 38. člena ZKP po uradni dolžnosti prenese krajevno pristojnost Okrajnega sodišča v Kopru na Okrajno sodišče v Piranu, kar utemeljuje s tem, da je očitno, da bi se tako lažje izvedel postopek, saj je jedro spora v določitvi upravnika stavbe, ki leži na območju Okrajnega sodišča v Piranu, poleg tega so bili pred slednjim sodiščem že v teku drugi postopki, povezani z istimi spornimi vprašanji, upravnik pa je vpisan v register upravnikov na občini Piran.

Pritožbeno sodišče ocenjuje, da je za sojenje v obravnavani zadevi pristojno Okrajno sodišče v Kopru. Slednje ima sicer prav, da je kaznivo dejanje storjeno na kraju, na katerem je storilec delal ali bi moral delati, kakor tudi na kraju, na katerem je nastala prepovedana posledica (19. člen KZ-1), nima pa prav, da so prepovedane posledice obravnavnih kaznivih dejanj nastale v P.. Za ugotovitev kraja storitve je odločilen opis kaznivega dejanja v obtožnem aktu oškodovanca kot tožilca. Ta v opisu kaznivega dejanja ponareditve poslovnih listin in posebnega ponarejanja listin navaja, da sta družba D. d.o.o. in I.V. v prostorih družbe v K. v seznam lastnikov stavbe O., kot etažne lastnike vpisala osebe, ki to niso bile. Izhajajoč iz opisa je kraj storitve K. in ne P., kjer se v smislu zakonskih znakov obravnavanega kaznivega dejanja ni zgodilo nič relevantnega.

V opisu kaznivega dejanja overitve lažne vsebine se navaja, da sta družba D. d.o.o. in I.V. navedeni seznam podpisov overila pri Upravni enoti K., kar pomeni, da je K. naveden kot kraj storitve očitanega kaznivega dejanja.

V opisu kaznivega dejanja preprečitve dokazovanja oškodovanec kot tožilec navaja, da mu družba D. d.o.o., I.V. in M.V. iz prostorov družbe D. d.o.o. v K. niso odgovarjali niti posredovali zahtevane dokumentacije, kar pomeni, da kot kraj storitve zatrjuje K.. Navedba v opisu, da oškodovanec kot tožilec zahtevano dokumentacijo potrebuje v postopkih pred upravnimi in sodnimi organi v P., na kraj storitve očitanega kaznivega dejanja nima vpliva.

Iz zgoraj navedenih razlogov je za sojenje v obravnavani zadevi pristojno Okrajno sodišče v Kopru (prvi odstavek 26. člena ZKP).

Slednje je sodišču druge stopnje podrejeno predlagalo, da skladno s pooblastilom iz drugega odstavka 38. člena ZKP po uradni dolžnosti prenese krajevno pristojnost Okrajnega sodišča v Kopru na Okrajno sodišče v Piranu. Sodišče druge stopnje tega ni storilo, saj ni ugotovilo okoliščin, ki bi utemeljevale zaključek, da je očitno, da se bo pri Okrajnem sodišču v Piranu lažje izvedel postopek v smislu procesne ekonomičnosti (okoliščine, ki jih v predlogu izpostavlja Okrajno sodišče v Kopru, niso takšne narave), ravno tako ni ugotovilo okoliščin, ki bi nudile podlago za zaključek, da so podani drugi tehtni razlogi, ki jih je potrebno razumeti v smislu pristranskosti Okrajnega sodišča v Kopru (prvi odstavek 35. člena ZKP).

Kolikor Okrajno sodišče v Kopru navaja, da so obravnavana kazniva dejanja povezana s kaznivimi dejanji, za katera teče kazenski postopek pred Okrajnim sodiščem v Piranu pod opr. št. I K x, zaradi česar meni, da bi bilo vsa kazniva dejanja smotrno obravnavati skupaj, lahko skladno z določbo 32. člena ZKP zunajobravnavnemu senatu predlaga združitev navedenih kazenskih postopkov v enotno obravnavanje.