Jedro

Pri realizaciji OPPN so dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev, če so zaradi obstoječih objektov ali pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju prometnih, komunalnih, geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer izkažejo rešitve, ki so primernejše s tehničnega, okoljevarstvenega ali prostorskega vidika. To pomeni, da gre za določene razloge oziroma razmere, med katere ni mogoče šteti lastninsko pravnih upravičenj, kot jih navaja tožnik, temveč gre za druge razmere, ki so objektivno (ne subjektivno) pogojene in bi bila drugačna rešitev primernejša s tehničnega, okoljevarstvenega ali prostorskega vidika, ob predpostavki pridobitve potrebnih soglasij. Samo pavšalna navedba, da bi bila prestavitev trase na makadamsko javno pot, ležečo na skrajnem severnem robu tožnikove nepremičnine, primernejša, zato ni dovolj, da bi sodišče ugodilo tožbi.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je v 1. točki izreka odločeno, da se ugotovi, da je izkazana javna korist za obremenitev lastninske pravice s služnostjo v javno korist, in sicer za potrebe izgradnje novega kanalizacijskega zbiralnika CO na odseku od vzhodne avtoceste do Ježice, na zemljišču s parc. št. 876 k.o. ..., v idealnem deležu do 1/4, v lasti A.A. (tožnika v tem sporu). V 2. točki izreka je odločeno, da se opravi zaznamba o začetku postopka v zemljiški knjigi. 3. točka izreka določa, da bo o stroških postopka upravni organ izdal poseben sklep.

2. V obrazložitvi upravni organ navaja ves potek postopka z izdajo zahteve Občine Ljubljana (stranke z interesom) za obremenitev nepremičnine s služnostjo v javno korist, na zemljišču in tožnikovem deležu navedenem v izreku odločbe. Pred vložitvijo zahteve je bilo ponujena lastniku sklenitev pogodbe namesto služnosti v skladu z določbo četrtega odstavka 110. člena Zakona o urejanju prostora (ZUreP-1). Organ podrobno navaja ves potek postopka z razpisom posameznih narokov in posredovanih pisem med obema udeležencema, kar pa sodišče v sodbo ne povzema. Javna korist je izkazana z Odlokom o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za kanalizacijski zbiralnik CO od Ježice do Sneberij (v nadaljevanju OPPN) in z Odlokom o občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Ljubljana - izvedbeni del, kar je v skladu s prvim in tretjim odstavkom 93. člena ZUreP-1. Z OPPN je določen obseg in potek kanalizacijskega zbiralnika in je upravni organ, tako kot služnostna upravičenka, vezan in omejen na traso in izvedbo, kot je določena v veljavnem prostorskem redu. Služnostna upravičenka (MO Ljubljana) je bila pri prostorskem načrtovanju zavezana k upoštevanju splošnih določil in načel Zakona o prostorskem načrtovanju (v nadaljevanju ZPNačrt). 34. člen OPPN določa, da so pri realizaciji OPPN dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev, če so zaradi obstoječih objektov ali pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju prometnih, komunalnih, geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmerjih kažejo rešitve, ki so primernejše s tehničnega, okoljevarstvenega ali prostorskega vidika, ki pa so dovoljene le, če z njimi soglašajo pristojni upravljalci prostora. Določbe glede dopustnih odstopanj od načrtovanih rešitev so namenjene investitorju oziroma izvajalcu pri realizaciji OPPN. Predlagateljica je sporočila, da rešitev v skladu z določbo 34. člena OPPN, ki bi bila primernejša, ni bila najdena. Te določbe pa niso namenjene samim lastnikom zemljišč oziroma širši javnosti, ker bi potem lahko vsaka stranka predlagala rešitev oziroma drugo traso izven območja OPPN.

3. S pritožbeno odločbo tožena stranka potrjuje odločitev prvostopenjskega organa in še zelo podrobno odgovarja na dejanske in pravne pritožbene razloge.

4. Tožnik v tožbi uveljavlja tožbene razloge nepravilne ugotovitve dejanskega stanja, kršitev določb postopka in nepravilno uporabo materialnega prava. Določba je v delu, ki se nanaša na izkazano javno korist z občinskim odlokom, zgolj pavšalna in ne konkretizirana. Ne navaja nobenih konkretnih navedb, ki bi se navezovale na ta primer in ne vsebuje nobene aplikacije dejanskega stanja na relevantno pravno podlago. Gre samo za navajanje povzetka navedb družbe B. d.o.o., ki zastopa stranko z interesom, to je MO Ljubljana. Tudi navedbe, da so določbe glede dopustnih odstopanj od načrtovanih rešitev le za investitorja oziroma izvajalca pri realizaciji sprejetega prostorskega načrta, so samo pavšalne.

5. Navedbe organa, da tožnik ni dal pripombe v času razgrnitve OPPN, so samo splošne. Tudi če bi dal pripombe, te ne zavezujejo organa. Tožnik je že ves čas postopka pojasnjeval, zakaj je njegov predlog boljši in v čem bistveno manj obremenjuje nepremičnino, saj potek predvideva traso pretežno po makadamski cesti, ki leži na skrajnem severnem robu tožnikove nepremičnine. Služnost je treba izvrševati na način, ki najmanj obremenjuje služečo zemljišče. Edino smotrno bi bilo, da se služnostna trasa prestavi na del nepremičnine nasprotnega udeleženca, kjer že sedaj v naravi poteka makadamska pot. Večji del kanalizacijskega zbiralnika bi bilo možno speljati po že obstoječi makadamski poti. Pooblaščenka, čeprav je bila seznanjena s predlogom tožnika, ni niti poskušala prestaviti trase.

6. Tožnik je predlagal izvedbo z angažiranjem izvedenca gradbene stroke, kar je bilo zavrnjeno. Za to ugotovitev je potreben neodvisen strokovnjak, ki bo podal objektivno mnenje in ocenil smotrnost tožnikovega predloga. Glede navedb v obrazložitvi odločbe, zakaj ni mogoče služnostne trase prestaviti navaja, da upravni organ ne razpolaga z ustreznim znanjem iz strokovnega področja, ki ga komentira, zato predlaga, da se angažira izvedenec gradbene stroke. Ne gre enačiti izkazane javne koristi in same trase in izvedbe, oboje terja samostojno in neodvisno presojo. Služnostna pravica predstavlja trajno obremenitev lastninske pravice in je treba najvišja mera skrbnosti pri presoji utemeljenosti tako hudih posegov. 7. člen ZPNačrt določa, da morajo pri prostorskem načrtovanju organi upoštevati javni kot zasebni sektor in ju med seboj skrbno pretehtati, pri čemer zasebni interes ne sme škodovati javnemu. Ni pojasnjeno v odločbi, zakaj načrtovana trasa kanalizacijskega zbiralnika CO, ne dopušča večjih lomov. Prav tako ni pojasnjeno, zakaj bi predlagana sprememba trase onemogočala stalen nivelentni padec. Odločba ne pojasni, kolikšno bi bilo konkretno podaljšanje trase po predlogu tožnika v primerjavi z obstoječo traso. Šele ob tej primerjavi bi se lahko govorilo o bistvenem podaljšanju trase. Tudi razlog časovne stiske za nemožnost prestavitve, ni utemeljen. Organu je bil že od vsega začetka znan obseg, razsežnosti in tudi časovne omejitve tega projekta in se ne more sklicevati na dejstvo, da zmanjkuje časa. Ne samo, da bi lahko v tem času pridobil vsa relevantna soglasja, tudi ni izkazal, za katera soglasja gre, za kaj jih časovno ne bi bilo mogoče dobiti. Omejevanje lastninske pravice je dovoljeno le v okviru načela sorazmernosti, ki v tem primeru ni izkazano. Upravni organ mora izhajati iz tehtanja dveh vrednot: premoženjske svobode posameznikov in javnih interesov. Izpodbijana odločba nima utemeljenih razlogov o dejstvu, ali je de facto podana javna korist, kot predpostavka omejitve lastninske pravice, ki ima tri elemente: obstojati mora realna javna potreba, ki jo je mogoče določno in konkretno opredeliti; razlastitev mora biti primerno sredstvo za uresničitev te potrebe in hkrati tudi neizogibno sredstvo; med več posegi v lastninsko pravico, s katerimi se lahko doseže namen, je treba izbrati tistega, ki je lastniku najbližji. V tem primeru je to prestavitev trase služnostne poti tako, da poteka po makadamski poti. Javna korist (zadovoljitev javne potrebe) mora biti sorazmerna s težo posega v lastninsko pravico, ki ga povzroči razlastitev. Tožnik navaja še drugi odstavek 92. člena ZUreP in predlaga, da se izpodbijana odločba odpravi in vrne organu v ponovno odločanje. Zahteva tudi povrnitev vseh specificiranih stroškov postopka.

7. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila.

8. Stranka z interesom v tem sporu Mestna občina Ljubljana (drugi odstavek 19. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1) na tožbo ni odgovorila.

K točki I izreka:

9. Tožba ni utemeljena.

10. Lastninska pravica na nepremičnini se lahko omeji tudi v primeru, če je to nujno potrebno za postavitev omrežij in objektov gospodarske javne infrastrukture in njihovo nemoteno delovanje (drugi odstavek 110. člena ZUreP-1), pri čemer se glede ugotavljanja dopustnosti ugotovitve služnosti smiselno uporabljajo določbe ZUreP-1 o razlastitvi (sedmi odstavek 110. člena). Razlastitev ter omejitev ali obremenitev lastninske pravice je dopustna le v javno korist in pod pogojem, da je za dosego javne koristi nujno potrebna in da je javna korist razlastitvenega namena v sorazmerju s posegom v zasebno lastnino (drugi odstavek 92. člena ZUreP-1).

11. Na podlagi tretjega odstavka 93. člena ZUreP-1 se šteje, da je javna korist izkazana, če je nepremičnina predvidena v državnem oziroma občinskem lokacijskem načrtu. Med strankami postopka je nesporno, da je bila zahteva za obremenitev tožnikove nepremičnine (solastništvo do 1/4) s služnostjo v javno korist vložena v skladu z določbo petega odstavka 110. člena ZUreP-1, in da je v OPPN za kanalizacijski zbiralnik CO od Ježice do Sneberij predmetno zemljišče predvideno za izgradnjo kanalizacijskega zbiralnika CO, ki v 6. členu določa obseg območja OPPN, med katerimi je tudi parc. št. 876 k.o. … in je takšen poseg še zelo podrobno izdelan v njegovem grafičnem delu. Sporno pa je, ali je javna korist za takšen poseg sorazmerna s posegom v tožnikovo zasebno lastninsko pravico. Nedvomno je javna korist izkazana z občinskim lokacijskim načrtom, ki ga kot pogoj za razlastitev določa 4. točka petega odstavka 110. člena ZUreP-1. V obravnavanem primeru je bil v ponovljenem postopku izveden obsežen ugotovitveni postopek, tožniku kot solastniku do 1/4 te nepremičnine je bila ponujena sklenitev pogodbe o ustanovitvi služnosti v skladu s četrtim odstavkom 110. člena tega zakona, tožnik je imel možnost tekom postopka dajati pripombe in sodelovati v postopku. Po presoji sodišča sta oba upravna organa na podlagi pravilno ugotovljenega dejanskega stanja tudi uporabila pravilne materialne predpise, zato se sodišče v izogib ponavljanju nanje sklicuje, ker jim v celoti sledi (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1).

12. Sodišče tudi zavrača vse tožbene ugovore, ki so enaki pritožbenim in na katere je tožena stranka že obsežno odgovorila s pritožbeno odločbo, zato se prav tako v izogib ponavljanju, v skladu s prej navedeno zakonsko določbo, nanje sklicuje. Glede tožbenega ugovora, da bi se morala zaradi varovanja zasebne koristi, služnostna trasa premakniti na bližnjo makadamsko pot in da na to nakazuje tudi 34. člen Odloka še dodaja, da ta člen določa, da so pri realizaciji OPPN dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev, če so zaradi obstoječih objektov, ali pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju prometnih, komunalnih, geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer izkažejo rešitve, ki so primernejše s tehničnega, okoljevarstvenega ali prostorskega vidika. Navedena določba pa pomeni, da gre za določene razloge oziroma razmere, med katere pa po presoji sodišča, ni mogoče šteti lastninsko pravnih upravičenj, kot jih navaja tožnik, temveč gre za druge razmere, ki so objektivno (ne subjektivno) pogojene in bi bila drugačna rešitev primernejša s tehničnega, okoljevarstvenega ali prostorskega vidika, ob predpostavki pridobitve potrebnih soglasij. Samo pavšalna navedba, da bi bila prestavitev trase na makadamsko javno pot ležečo na skrajnem severnem robu tožnikove nepremičnine primernejša, ni dovolj utemeljen tožbeni razlog, da sodišče ne bi ugotovilo, da je izpodbijana odločba, izdana v obsežnem ponovljenem postopku, zakonita.

13. Sodišče je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), ker je ugotovilo, da je postopek pred izdajo odločbe pravilen in je odločba na zakonu utemeljen.

K točki II izreka:

14. Odločitev o stroških postopka temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.