Jedro

Navedba zakonitega razloga, na podlagi katerega se zahteva obnova, je formalni pogoj za dopustnost predloga za obnovo.

Izrek

Predlog za obnovo postopka se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče druge stopnje je s sklepom z dne 17. 12. 2002 zavrnilo tožnikovo pritožbo zoper sklep sodišča prve stopnje, ki je zavrglo tožnikov predlog za obnovo postopka v uvodoma navedeni pravdni zadevi.

2. Tožnik je nato 21. 1. 2003 zahteval obnovo pritožbenega postopka. Predlaga, naj sodišče zadevo ponovno preuči. Iz dokaznega gradiva je jasno razvidno, da so bila v tej zadevi storjena številna kazniva dejanja. Tudi kazenski postopek še teče. Pritožbenemu sodišču očita, da se v svojem sklepu sklicuje zgolj na določbe pravdnega postopka, čeprav je obravnavana zadeva takšne narave, da terja izredno ukrepanje. Sodišču predložene listine dokazujejo krivične sodne odločitve. Po tožnikovi oceni bi bilo treba v obeh zadevah, torej pravdni in kazenski, izvesti poravnalni postopek.

3. Na naroku za obnovo postopka, ki ga je sodišče prve stopnje opravilo 10. 11. 2003, je tožnik navajal, da so nastale pomanjkljivosti v pritožbenem postopku. Razlog za obnovo je goljufija, ki sta jo storila tožnikova snaha F. Š. in tožnikov pooblaščenec, odvetnik S. S., ki je brez njegovega pooblastila umaknil tožbo za razveljavitev oporoke. Ta ne more biti veljavna, saj jo je napisala kar sama oporočna upravičenka F. Š.

4. Predlog ni dovoljen.

5. Postopek, ki je bil s sodno odločbo pravnomočno končan, se lahko na predlog stranke obnovi samo v posebej naštetih primerih, ki so določeni v 394. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Tožnik v svojem predlogu ni opredeljeno navedel nobenega od zakonskih obnovitvenih razlogov. V obrazložitvi predloga sicer omenja, da so bila v tej zadevi storjena „dokaj številna kazniva dejanja“, vendar je iz njegovega pojasnila na naroku razvidno, da je ta očitek namenjen drugim osebam (oporočni upravičenki in tožnikovemu nekdanjemu pooblaščencu) v drugih postopkih med pravdnima strankama (P 124/77, D 11/79 in N 8/89), ne pa sodišču druge stopnje, ki je odločalo o tožnikovi pritožbi zoper sklep prve stopnje z dne 12. 11. 2002. 6. Tožnikova navedba, da so nastale pomanjkljivosti v pritožbenem postopku, je presplošna, da bi bilo nanjo mogoče obrazloženo odgovoriti. Tožnikov očitek pritožbenemu sodišču, da je premalo skrbno preučilo dejansko stanje in dokaze, pa za obnovo postopka ne zadošča. Zmotno ali nepopolno ugotovljeno dejansko stanje je pritožbeni in ne obnovitveni razlog. Tožnik namreč novih dejstev in dokazov ne uveljavlja. Sicer pa se je v njegovem primeru postopek zaključil brez vsebinskega obravnavanja že ob formalnem preizkusu tožnikovega predloga za obnovo postopka z dne 29. 5. 1996, ki ga tožnik kljub pozivu sodišča ni ustrezno dopolnil. Tožnik ne trdi, da je do zavrnitve njegove pritožbe prišlo zaradi kaznivega dejanja sodnikov, ki so o pritožbi odločali. Z zahtevano obnovo pritožbenega postopka torej drugačne odločitve od vseh dosedanjih v tem postopku ne more doseči. 7. Navedba zakonitega razloga, na podlagi katerega se zahteva obnova, je po drugem odstavku 397. člena ZPP formalni pogoj za dopustnost predloga za obnovo. Tožnik takšnega razloga v zvezi s postopkom pred višjim sodiščem ne navaja, zato je tudi njegov predlog z dne 21. 1. 2003 ostal nepopoln. Ker ga ni zavrglo že sodišče prve stopnje, je to storilo sodišče druge stopnje na podlagi drugega odstavka 401. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 346. člena in prvim odstavkom 398. člena ZPP.