Jedro

Dediči umrle stranke lahko vstopijo v izvršilni postopek šele potem, ko je njihovo pravno nasledstvo izkazano s sklepom o dedovanju.

Izrek

Pritožbama se ugodi, izpodbijana sklepa se razveljavita in zadeva vrne prvostopenjskemu sodišču v nov postopek.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sklepom o izvršbi z dne 24.11.2000 dovolilo izvršbo zoper brata pritožnic, dolžnika V.Z.. Sklep o izvršbi je postal pravnomočen 8.12.2000. Po prejemu obvestila, da je dolžnik umrl, je sodišče prve stopnje izvršilni postopek prekinilo z dnem 30.1.2001. S sklepom z dne 2.12.2003 je sodišče odločilo, da se izvršba nadaljuje proti dedičem, dolžnikovi materi L.Z. in sestrama M.V. in L.V..

Po prejemu podatka, da je umrla tudi dolžnikova mama L.Z., je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 23.8.2005 izvršbo v delu, s katerim se je nadaljevala zoper L.Z., nadaljevalo z njenima hčerkama oziroma sestrama prvotnega dolžnika M.R. in L.V..

Zoper oba sklepa o nadaljevanju sta se dolžnikovi sestri M.R. in L.V. pravočasno pritožili. Navajata, da je pri Davčni upravi v teku postopek za obnovo postopka za odpis prispevkov. Pri pregledu dokumentacije in zemljiške knjige je bilo ugotovljeno, da vpisi v zemljiško knjigo niso zakoniti. Celotni dedni delež pritožnice M.R. po očetu je nezakonito prešel v premoženje pokojnega brata. Vložena je tožba. V pritožbi zoper dne 23.8.2005 izdani sklep pa še navajata, da je bila 7.3.2005 sklenjena sodna poravnava, s katero je bil dedni dogovor, v zapuščinskem postopku pri Okrajnem sodišču v Trbovljah, pod opr.št. O 210/59, razglašen za ničnega. Ni še določeno, kakšno premoženje naj bi imel pokojni brat, zato dediščine nista sprejeli.

Predlagata razveljavitev sklepa. Postopek naj se nadaljuje, ko bodo pravnomočno rešeni zahtevki za odpis oziroma znižanje dolga in ko bo dokončno izvedeno dedovanje po sodni poravnavi.

Pritožbi sta utemeljeni.

Sodišče prve stopnje je odločitev o nadaljevanju izvršilnega postopka oprlo na določbo 1. odst. 208. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) pri tem pa prezrlo, da niso izpolnjeni pogoji iz 15. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) za smiselno uporabo določb ZPP. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ-A), ki velja od 21.9.2000 dalje, je namreč z dodatnim odstavkom k 24. členu določil pogoje, v katerih je mogoče izvršbo nadaljevati zoper novega dolžnika. Pogoji so enaki, kot jih zakon predpisuje za upnika. Prehod obveznosti mora biti izkazan z javno ali s po zakonu overjeno listino. Kadar to ni mogoče, pa se prenos obveznosti dokazuje s pravnomočno odločbo, izdano v pravdnem postopku.

Sodišče prve stopnje je odločitev o nadaljevanju izvršbe proti novima dolžnicama oprlo na smrtovnico, ne da bi ugotavljalo, ali gre za javno listino, ki izkazuje prehod obveznosti na novi dolžnici.

Ker sodišče prve stopnje pri odločanju ni upoštevalo določbe 24. člena ZIZ in ni ugotavljalo v tej določbi predpisanih pogojev za nadaljevanje izvršbe proti dolžnicama, je pritožbeno sodišče, na podlagi 3. točke 365. člena v zvezi z 355. členom ZPP in 15. členom ZIZ, pritožbama ugodilo in sklepa sodišča prve stopnje razveljavilo ter zadevo vrača prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje. Opozarja pa, da je v pravni teoriji povsem usklajeno stališče, da mora biti prehod obveznosti na dediča izkazan s sklepom o dedovanju. Dediči umrle stranke lahko vstopijo v izvršilni postopek šele potem, ko je njihovo pravno nasledstvo izkazano s sklepom o dedovanju (glej dr.

Karel Zupančič, Dedno pravo, Časopisni zavod Uradni list RS 1991, stran 159-161, in Dragica Vedam Lukič, Civilno izvršilno pravo, Časopisni zavod Uradni list RS 1992, stran 43). Takšno stališče je zavzeto tudi v odločbi Ustavnega sodišča RS, opr.št. Up-521/02-26 z dne 23.9.2004.