Jedro

Ureditev iz drugega odstavka 49. člena ZBPP velja za vse postopke, ko je upravičenec do BPP v postopku delno ali v celoti uspel in ni pridobil premoženja oziroma dohodkov, ali pa je pridobil premoženje ali dohodke, pa Republika Slovenija od nasprotne stranke ni uspela v celoti izterjati stroškov iz tretjega odstavka 46. člena tega zakona, ki so bili torej prisojeni v korist proračuna Republike Slovenije. V tem primeru, kakor določa peti odstavek 49. člena ZBPP, terjatev, ki jo je imela Republika Slovenija do nasprotne stranke, preide na upravičenca. Ureditev se očitno nanaša na položaj, ko sploh obstaja nasprotna stranka, ki je v postopku izgubila in mora zato namesto upravičencu do BPP nagrado in stroške izvajalca BPP povrniti v korist proračuna (tretji odstavek 46. člena ZBPP).

Tožniku je bila dodeljena BPP za zastopanje v kazenskem postopku, v katerem je bil tožnik obdolženec in ki se je končal z ustavitvijo, zato je bilo odločeno, da stroški zagovornika na podlagi prvega odstavka 96. člena ZKP bremenijo proračun. V tem primeru ni nasprotne stranke, ki bi se ji na podlagi tretjega odstavka 46. člena ZBPP naložila povrnitev stroškov v korist proračuna (terjatev pa bi nato prešla na upravičenca do BPP), ampak je proračun tisti, ki nosi stroške tožnikovega zagovornika. Razlaga drugega odstavka 49. člena ZBPP, za katero se zavzema tožena stranka, bi v obravnavni zadevi pomenila, da bi stroške zagovornika, če tožnik ne bi imel dodeljene BPP, v vsakem primeru nosil proračun, ker pa je tožniku bila dodeljena BPP, bi moral v primeru izboljšanja materialnega položaja stroške nositi sam. S tem bi se izničila jasna določba prvega odstavka 96. člena ZKP.

Izrek

I.Tožbi se ugodi in se odločba Okrožnega sodišča ... Bpp 361/2020 z dne 18. 12. 2025 odpravi.

II.Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v višini 347,70 EUR, v 15 dneh od vročitve sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

Povzetek izpodbijane odločbe

1.Z izpodbijano odločbo je tožena stranka na podlagi 49. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) ugotovila, da se je tožniku premoženjsko stanje po enem letu od pravnomočnega zaključka postopka, za katerega mu je bila dodeljena brezplačna pravna pomoč (v nadaljevanju BPP), izboljšalo do te mere, da ni več upravičen do brezplačne pravne pomoči (I. točka izreka), in odločila, da je tožnik dolžan povrniti sredstva, izplačana iz naslova brezplačne pravne pomoči na podlagi odločbe Okrožnega sodišča v ... Bpp 361/2020 z dne 24. 4. 2020 v višini 2.657,89 EUR, in sicer v 4 zaporednih mesečnih obrokih, pri čemer prvi obrok v višini 665,89 EUR zapade v plačilo dne 30. 1. 2026, vsi nadaljnji obroki v višini 664,00 EUR pa vsakega 30. dne v mesecu (II. točka izreka). Tožena stranka je še odločila, da je navedeni znesek treba nakazati na transakcijski račun Okrožnega sodišča v ... (III. točka izreka) in tožnika opozorila na posledice zamude s plačilom (IV. točka izreka).

2.Iz obrazložitve odločbe je razvidno, da je bila tožniku z odločbo tožene stranke z dne 24. 4. 2020 dodeljena redna BPP za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem I. stopnje v kazenskem postopku Okrožnega sodišča v ... IV K 21293/2016. Na podlagi sklepa Okrožnega sodišča v ... Bpp 361/2020 z dne 2. 11. 2021 je bil izvajalcu BPP izplačan znesek v višini 2.657,89 EUR. Postopek, za katerega je bila dodeljena BPP, je bil pravnomočno končan dne 15. 10. 2021 s sklepom o ustavitvi Okrožnega sodišča v ... VI K 46086/2021 z dne 3. 9. 2021. Tožnik je v postopku, za katerega je bila dodeljena BPP, uspel. V nadaljevanju se tožena stranka sklicuje na prvi odstavek 49. člena ZBPP. Na tej podlagi je preverjala obdobje od 15. 10. 2021 do 15. 10. 2022 in v skladu z navodili Ministrstva za pravosodje z dne 8. 10. 2012 tudi enako obdobje, kot se upošteva ob presoji dodelitve BPP, to je 3-mesečno obdobje pred iztekom enoletnega obdobja od pravnomočnega zaključka postopka, za katerega je bila dodeljena BPP, tj. od 1. 7. 2022 do 30. 9. 2022. Ugotovila je, da je tožnik v obdobju od 1. 7. 2022 do 30. 9. 2022 prejel periodične dohodke (plačo), povprečno 1.371,86 EUR mesečno, kar presega višino 2-kratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka (843,78 EUR). Znesek, ki je višji od 2-kratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, izključuje pravico do BPP. Na tej podlagi je tožena stranka ugotovila, da se je tožniku premoženjsko stanje po enem letu od pravnomočnega zaključka postopka, za katerega je bila upravičencu dodeljena brezplačna pravna pomoč, izboljšalo do te mere, da ni več upravičen do BPP.

Trditve stranke

3.Zoper izpodbijano odločbo je tožnik vložil tožbo zaradi zmotno in nepolno ugotovljenega dejanskega stanja in nepravilne uporabe materialnega prava. Sodišču predlaga, da odloči v sporu polne jurisdikcije in izpodbijano odločbo odpravi ter ugotovi, da je bil tožnik v postopku, za katerega mu je bila dodeljena BPP uspešen in da ni dolžan povrniti zneska v višini 2.657,89 EUR, podrejeno pa odpravo izpodbijane odločbe in vrnitev zadeve toženi stranki v ponoven postopek. Zahteval je tudi povrnitev stroškov postopka.

4.Tožnik je zatrjeval, da je 12. 12. 2025 odgovoril na poziv tožene stranke z dne 27. 11. 2025 (da se izjavi o ugotovljenih dejstvih, sicer bo tožena stranka štela, da se tožnik strinja z njimi strinja in bo izdala odločbo o vračilu 2.657,89 EUR), vendar njegov odgovor v izpodbijani odločbi ni upoštevan. Poleg tega iz obrazložitve izpodbijane odločbe ne izhaja, na podlagi katerih konkretnih ugotovitev je tožena stranka zaključila, da so izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 49. člena ZBPP. Tožena stranka se ni opredelila do vprašanja, ali je tožnik v postopku, za katerega mu je bila dodeljena BPP, uspel ali ne. Prav tako iz odločbe ne izhaja, da bi tožena stranka preverjala oziroma ugotavljala pravnomočen zaključek kazenskega postopka ter vsebino odločitve o stroških postopka. Napačna je tudi razlaga prvega odstavka 49. člena ZBPP. Tožnik je v postopku uspel, saj je Okrožno sodišče v ... ustavilo kazenski postopek, ker je Okrožno državno tožilstvo zoper njega 9. 8. 2021 umaknilo obtožbo. Sodišče je še odločilo, da stroški postopka na podlagi 96. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) bremenijo proračun.

5.Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, poslala pa je upravne spise.

K I. točki izreka:

6.Tožba je utemeljena.

7.Sodišče ugotavlja, da se je tožena stranka v izpodbijani odločbi sklicevala le na prvi odstavek 49. člena ZBPP in navedla, da ta določa, da je upravičenec do BPP "če v postopku ni uspel ali pa je delno ali v celoti uspel, vendar na podlagi pravnomočne odločbe sodišča ni pridobil premoženja oziroma dohodkov, dolžan povrniti stroške, ki jih je Republika Slovenija plačala iz naslova brezplačne pravne pomoči, če se njegov materialni položaj po enem letu od pravnomočnega zaključka postopka, za katerega mu je bila dodeljena brezplačna pravna pomoč, toliko izboljša, da glede na trenutni materialni položaj ne bi bil več upravičen do brezplačne pravne pomoči in da bi zmogel delno ali v celoti povrniti stroške brez obresti, ki so bili izplačani iz naslova brezplačne pravne pomoči".

8.Tožnik utemeljeno ugovarja, da to ni prava vsebina citirane določbe, saj se ta glasi: "Če upravičenec do brezplačne pravne pomoči v postopku ni uspel, je dolžan povrniti stroške, ki jih je Republika Slovenija plačala iz naslova brezplačne pravne pomoči /.../". Prvi odstavek 49. člena ZBPP se torej nanaša le na položaj, ko upravičenec do BPP v postopku ni uspel.

9.Med strankama ni sporno, da je tožnik v kazenskem postopku VI K 46086/2021, v zvezi s katerim mu je bila dodeljena BPP, uspel,

10.To bi lahko bil kvečjemu drugi odstavek 49. člena ZBPP, ki določa, da je upravičenec do BPP, ki je v postopku delno ali v celoti uspel, vendar na podlagi pravnomočne odločbe sodišča ni pridobil premoženja oziroma dohodkov, ali če Republika Slovenija ni uspela v celoti izterjati stroškov iz tretjega odstavka 46. člena tega zakona,

pod pogoji iz prejšnjega odstavka dolžan povrniti manjkajoči del stroškov, ki Republiki Sloveniji niso bili povrnjeni drugače. Če se je postopek izterjave od nasprotne stranke neuspešno zaključil po letu dni od pravnomočnega zaključka sodnega postopka, za katerega je bila upravičencu dodeljena brezplačna pravna pomoč, se upošteva materialni položaj upravičenca ob zaključku postopka izterjave.

11.V zvezi s pogoji, ki jih določa drugi odstavek 49. člena ZBPP, med strankama očitno ni sporno, da tožnik na podlagi pravnomočne odločbe sodišča (tj. sklepa o ustavitvi kazenskega postopka VI K 46086/2021 z dne 3. 9. 2021) ni pridobil premoženja oziroma dohodkov. Za položaj, ko Republika Slovenija ne bi uspela v celoti izterjati stroškov iz tretjega odstavka 46. člena ZBPP od nasprotne stranke,

nesporno ne gre, saj tožena stranka ni prerekala sklicevanja tožnika na III. točko sklepa z dne 3. 9. 2021, ki določa, da stroški obdolženčevega (v tem upravnem sporu tožnikovega) zagovornika na podlagi prvega odstavka 96. člena ZKP

bremenijo proračun (in ne morebiti katere od nasprotnih strank). Ali je izpolnjen pogoj izboljšanja materialnega položaja tožnika v smislu prvega odstavka 49. člena ZBPP za rešitev obravnavane zadeve ni bistveno, saj je ključen zadnji del določbe drugega odstavka 49. člena ZBPP, ki govori le o obveznosti vrnitve "manjkajočega dela stroškov, ki Republiki Sloveniji niso bili povrnjeni drugače". Iz tega ne izhaja samodejna obveznost upravičenca, da povrne (celo celoten) znesek, ki je bil izvajalcu za BPP izplačan, kakor to določbo očitno razlaga tožena stranka, s tem ko je tožniku zato, ker je v postopku uspel, ni pa pridobil premoženja oziroma dohodkov, naložila vračilo 2.657,89 EUR (tj. celotnega zneska, ki ga je izplačala izvajalcu BPP na podlagi sklepa Bpp 361/2020 z dne 2. 11. 2021).

12.Ureditev iz drugega odstavka 49. člena ZBPP velja za vse postopke, ko je upravičenec do BPP v postopku delno ali v celoti uspel in ni pridobil premoženja oziroma dohodkov, ali pa je pridobil premoženje ali dohodke, pa Republika Slovenija od nasprotne stranke ni uspela v celoti izterjati stroškov iz tretjega odstavka 46. člena tega zakona, ki so bili torej prisojeni v korist proračuna Republike Slovenije. V tem primeru, kakor določa peti odstavek 49. člena ZBPP, terjatev, ki jo je imela Republika Slovenija do nasprotne stranke, preide na upravičenca. Ureditev se očitno nanaša na položaj, ko sploh obstaja nasprotna stranka, ki je v postopku izgubila in mora zato namesto upravičencu do BPP nagrado in stroške izvajalca BPP povrniti v korist proračuna (tretji odstavek 46. člena ZBPP).

S tem je določeno, da upravičenec do BPP (če se mu materialno stanje izboljša) nosi riziko neplačila nasprotne stranke, tako kot vsak drug udeleženec v sodnem postopku.

13.Vendar je treba upoštevati, da je bila tožniku dodeljena BPP za zastopanje v kazenskem postopku, v katerem je bil tožnik obdolženec in ki se je končal z ustavitvijo, zato je bilo odločeno, da stroški zagovornika na podlagi prvega odstavka 96. člena ZKP bremenijo proračun.

V tem primeru ni nasprotne stranke, ki bi se ji na podlagi tretjega odstavka 46. člena ZBPP naložila povrnitev stroškov v korist proračuna (terjatev pa bi nato prešla na upravičenca do BPP), ampak je proračun tisti, ki nosi stroške tožnikovega zagovornika.

14.Razlaga drugega odstavka 49. člena ZBPP, za katero se zavzema tožena stranka, bi v obravnavni zadevi pomenila, da bi stroške zagovornika, če tožnik ne bi imel dodeljene BPP, v vsakem primeru nosil proračun, ker pa je tožniku bila dodeljena BPP, bi moral v primeru izboljšanja materialnega položaja stroške nositi sam. S tem bi se izničila jasna določba prvega odstavka 96. člena ZKP.

17.V obravnavani zadevi sodišče ni odločalo v sporu polne jurisdikcije, kakor je predlagal tožnik, saj za to niso izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 65. člena ZUS-1. Narava stvari tega ne dopušča, ker ni mogoče ugoditi tožnikovemu ugotovitvenemu zahtevku, da je bil tožnik v postopku, za katerega mu je bila dodeljena BPP uspešen, in da ni dolžan vrniti sredstev v višini 2.657,89 EUR, saj takšne odločbe niti tožena stranka ne bi mogla izdati, tožnikov položaj pa je zavarovan z vezanostjo tožene stranke na pravno mnenje sodišča glede uporabe materialnega prava (peti odstavek 64. člena ZUS-1) in s samo odpravo odločbe. Tudi sicer tožnik ne zatrjuje, da bi bil podan kateri od razlogov iz prvega odstavka 65. člena ZUS-1.

18.Odločitev je bila sprejeta brez glavne obravnave na podlagi prve alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1, ker je že na podlagi tožbe, izpodbijane odločbe in upravnih spisov očitno, da je treba tožbi ugoditi in izpodbijano odločbo odpraviti na podlagi prvega odstavka 64. člena ZUS-1.

K II. točki izreka:

19.Povrnitev stroškov postopka v upravnem sporu, če sodišče tožbi ugodi, je urejena v tretjem odstavku 25. člena ZUS-1. Če sodišče tožbi ugodi, se tožniku glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve prisodi pavšalni znesek povračila stroškov, v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik).

20.V skladu s Pravilnikom je sodišče tožniku priznalo stroške v znesku 285,00 EUR, kar skupaj z 22 % DDV znaša 347,70 EUR, saj je bil upravni spor rešen brez glavne obravnave, tožnika pa je v postopku zastopal odvetnik (drugi odstavek 3. člena Pravilnika). Zakonske zamudne obresti od stroškov sodnega postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo dalje (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika).

-------------------------------

1Druga točka obrazložitve izpodbijane odločbe.

2Celoten 46. člen ZBPP se glasi: (1) Stroški, ki jih je za upravičenca do brezplačne pravne pomoči iz naslova oprostitve plačila stroškov sodnega postopka po petem odstavku 26. člena tega zakona med sodnim postopkom iz proračuna založila Republika Slovenija ter nagrada in stroški dodeljenega pooblaščenca po šestem odstavku 30. člena tega zakona so stroški sodnega postopka. (2) Ne glede na določbe procesnega zakona o priglasitvi stroškov postopka pristojno sodišče pri odločanju o stroških postopka po uradni dolžnosti upošteva stroške iz prejšnjega odstavka, ki jih je med sodnim postopkom založila Republika Slovenija, tudi če jih stranka, ki je upravičena do brezplačne pravne pomoči, sama ne priglasi. Obseg stroškov sodišče ugotovi iz odločbe o dodelitvi brezplačne pravne pomoči. (3) O višini in obsegu stroškov iz prvega odstavka tega člena, ki jih mora nasprotna stranka namesto stranki, ki je upravičena do brezplačne pravne pomoči, povrniti v korist proračuna Republike Slovenije, odloči pristojno sodišče po določbah o povrnitvi stroškov postopka. (4) Če nasprotna stranka stroškov, naloženih v plačilo po prejšnjem odstavku, ne poravna prostovoljno, izvrši izterjavo na predlog pristojnega organa za BPP pristojni davčni organ po določbah zakona, ki ureja prisilno izterjavo davkov. Pri tem se odločba iz prejšnjega odstavka, s katero sodišče odloči o stroških, šteje za izvršilni naslov.

3Iz sklepa o ustavitvi VI K 46086/2021 z dne 3. 9. 2021 izhaja, da je bil prvi odstavek 96. člena ZKP podlaga za odločitev o tem, da potrebni izdatki in nagrada tožnikovega zagovornika bremenijo proračun. Prvi odstavek 96. člena ZKP določa: Če se kazenski postopek ustavi ali če se izda sodba, s katero se obdolženec oprosti obtožbe ali se z njo obtožba zavrne, ali če se izda sklep s katerim se obtožnica zavrže, izreče sodišče v sklepu oziroma sodbi, da obremenjujejo stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena tega zakona ter potrebni izdatki obdolženca in potrebni izdatki in nagrada zagovornika proračun, razen v primerih, ki so navedeni v naslednjih odstavkih.

4Ta določa: Če se kazenski postopek ustavi ali če se izda sodba, s katero se obdolženec oprosti obtožbe ali se z njo obtožba zavrne, ali če se izda sklep s katerim se obtožnica zavrže, izreče sodišče v sklepu oziroma sodbi, da obremenjujejo stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena tega zakona ter potrebni izdatki obdolženca in potrebni izdatki in nagrada zagovornika proračun, razen v primerih, ki so navedeni v naslednjih odstavkih.

5Npr. na podlagi drugega, tretjega in četrtega odstavka 96. člena ZKP.

6Sodišče opozarja na določbo četrtega odstavka 49. člena ZBPP, ki določa, da se pri ugotavljanju višine stroškov, ki naj jih upravičenec na podlagi prvega ali drugega odstavka tega člena povrne, upošteva razmerje med višino stroškov, izplačanih iz naslova brezplačne pravne pomoči, in trenutnim materialnim položajem upravičenca, ter na tej podlagi določi, kolikšen del stroškov mora upravičenec povrniti. Nikakor torej ni določeno, da mora upravičenec avtomatično vrniti celoten znesek. Pri odločanju o tem ali in kolikšen del stroškov, plačanih iz naslova BPP, mora povrniti upravičenec, se tožena stranka ne more zgolj sklicevati na premoženjske pogoje za dodelitev BPP, ampak mora presojati tudi, kaj to pomeni za trenutni materialni položaj prosilca (sodba Upravnega sodišča II U 182/2020 z dne 23. 9. 2020, 14. točka obrazložitve).

7Ta določa: O višini in obsegu stroškov iz prvega odstavka tega člena, ki jih mora nasprotna stranka namesto stranki, ki je upravičena do brezplačne pravne pomoči, povrniti v korist proračuna Republike Slovenije, odloči pristojno sodišče po določbah o povrnitvi stroškov postopka.

8Tudi zakonodajalec je očitno imel v uvidu le položaj, ko sploh obstaja nasprotna stranka, ki je dolžna povrniti stroške postopka, saj je v predlogu novele ZBPP-B (EVA: 2007-2011-0003), ki je v 49. člen vnesla drugi odstavek pojasnjeno: Sedanji zakon v prvem odstavku 49. člena ureja primer, ko upravičenec do brezplačne pravne pomoči ne uspe v postopku, njegovo finančno oziroma premoženjsko stanje pa se v enem letu po pravnomočnosti odločbe izboljša. Nova določba pa to razširja na kakršenkoli izid tožbe, vendar pa je upravičenec dolžan poravnati sredstva, le če teh še ni poravnal nasprotni udeleženec v skladu s 46. in 48. členom predlagane novele. Vendar pa tako kot v prejšnjem členu upravičenec s tem ko poravna znesek namesto nasprotnega udeleženca, proti njemu pridobi zahtevek.

9Ta določa: Če se kazenski postopek ustavi ali če se izda sodba, s katero se obdolženec oprosti obtožbe ali se z njo obtožba zavrne, ali če se izda sklep s katerim se obtožnica zavrže, izreče sodišče v sklepu oziroma sodbi, da obremenjujejo stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena tega zakona ter potrebni izdatki obdolženca in potrebni izdatki in nagrada zagovornika proračun, razen v primerih, ki so navedeni v naslednjih odstavkih.

10Podobno tudi Upravno sodišče RS v sodbi in sklepu II U 338/2016 z dne 5. 10. 2016, ko je presodilo, da že po naravi stvari, ko je bilo z oprostilno sodbo v kazenskem postopku plačilo stroškov tožnika (torej stroškov plačanih na podlagi odobrene brezplačne pravne pomoči) naloženo v breme proračuna, ni razumno, da bi lahko prišlo do situacije, ko država ne uspe izterjati sredstev od nasprotne stranke (ki jo tudi predstavlja proračun) po določbi 48. člena ZBPP, kar je eden od pogojev določenih v 49. členu ZBPP. Odločilo je, da ker že navedena pogoja nista izpolnjena, ni več relevanten tretji pogoj, ki se nanaša na izboljšanje premoženjskega stanja upravičenca.

11Ta določa: Če o višini stroškov ni podatkov, izda preiskovalni sodnik, sodnik posameznik ali predsednik senata poseben sklep o višini stroškov takrat, ko se ti podatki zberejo. Zahtevek s podatki o višini stroškov se lahko poda najpozneje v treh mesecih od dneva, ko je bila pravnomočna sodba ali sklep vročen tistemu, ki ima pravico podati takšen zahtevek.

12Ta v prvem odstavku določa: (1) Sodišče sme upravni akt odpraviti in s sodbo odločiti o stvari, če narava stvari to dopušča in če dajejo podatki postopka za to zanesljivo podlago ali če je na glavni obravnavi samo ugotovilo dejansko stanje, še zlasti, če: 1. bi odprava izpodbijanega upravnega akta in novi postopek pri pristojnem organu prizadela tožniku težko popravljivo škodo; 2. izda pristojni organ potem, ko je bil upravni akt odpravljen, nov upravni akt, ki je v nasprotju s pravnim mnenjem sodišča ali z njegovimi stališči, ki se nanašajo na postopek.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o brezplačni pravni pomoči (2001) - ZBPP - člen 49, 49/1, 49/2

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.