Jedro

Pravici do zaslišanja obremenilnih prič se lahko obdolženec odpove, ne more pa mu je s svojim ravnanjem odvzeti sodišče.

Izrek

Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Obrazložitev

A. 1. Prekrškovni organ Policijska postaja Rogaška Slatina je P. Š. izdala plačilni nalog št. 0000100089089 zaradi prekrška po drugem odstavku 6. člena Zakona o varstvu javnega reda in miru (v nadaljevanju ZJRM-1). Zoper plačilni nalog je storilka vložila zahtevo za sodno varstvo, ki jo je Okrajno sodišče v Šmarju pri Jelšah zavrnilo kot neutemeljeno.

2. Zoper sodbo vlaga vrhovna državna tožilka zahtevo za varstvo zakonitosti zaradi kršitev iz drugega odstavka 155. člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1), kršitve iz 6. točke prvega odstavka 155. člena ZP-1 ter kršitve 29. člena Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju URS). Vložnica navaja, da sodišče pobudnice ni vabilo na narok za izvajanje dokazov, čeprav je slednja to zahtevala. Vabilo za narok 19. 6. 2012 ji je bilo vročeno šele 21. 6. 2012. S takšnim ravnanjem je sodišče storilki odvzelo pravico do zaslišanja obremenilnih prič, predvsem oškodovanke. Zato izpovedbe prič ne morejo biti dokaz, na katerega bi se lahko oprla sodba. Vložnica Vrhovnemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču v novo odločanje.

3. Vrhovno sodišče je zahtevo za varstvo zakonitosti na podlagi 171. člena ZP-1 v zvezi z drugim odstavkom 423. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) vročilo storilki, ki se o njej ni izjavila.

B.

4. V postopku o prekršku morajo biti storilcu zagotovljena vsa temeljna jamstva poštenega postopka, ki izhajajo iz 22. in 29. člena URS. Med temeljna jamstva poštenega postopka sodi tudi pravica obdolženca do učinkovite obrambe. Obdolženčeva pravica do materialne obrambe v postopku o prekršku je opredeljena v prvem odstavku 90. člena ZP-1 in konkretizirana (tudi) v četrtem odstavku 114. člena ZP-1, po kateri ima obdolženec pravico biti navzoč pri izvajanju dokazov, sodišče pa ga mora na njegovo zahtevo povabiti k posameznim procesnim dejanjem. S tako procesno pravico se obdolžencu zagotavlja pravica do učinkovite obrambe (sodbi Vrhovnega sodišča IV Ips 174/2010 z dne 19. 4. 2011 in IV Ips 63/2009 z dne 23. 11. 2009), saj mu daje možnost učinkovito izpodbijati zanj obremenilne izjave in v zvezi z njimi zasliševati njihovega avtorja v trenutku, ko so dane. Pravici do zaslišanja obremenilnih prič se lahko obdolženec odpove, ne more pa mu je s svojim ravnanjem odvzeti sodišče (tako odločba Ustavnega sodišča št. Up-1544/10 z dne 21. 6. 2012).

5. V obravnavanem primeru je storilka med zaslišanjem pred sodiščem izjavila, da želi biti prisotna pri izvajanju dokazov. Sodišče ji je poslalo vabilo na narok dne 19. 6. 2012, na katerem je zaslišalo oškodovanko A. Č. ter priči V. Č. in M. L. Ker storilka na pošti ni prevzela sodne pošiljke, ji je bilo vabilo vloženo v hišni predalčnik 21. 6. 2012. Sodišče je narok 19. 6. 2012 opravilo brez prisotnosti storilke, kljub temu, da ni imelo podatka o tem, da je storilka prejela vabilo pred narokom oziroma da je bila v redu vabljena. S takšnim ravnanjem je sodišče kršilo določbo četrtega odstavka 114. člena ZP-1 in storilki onemogočilo izvrševanje pravice do navzočnosti pri izvajanju dokazov, na katero je neposredno vezana pravica do zaslišanja obremenilnih prič.

6. Sodba se ne more opreti na dokaz, ki je bil pridobljen s kršitvijo z ustavo določenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Vrhovno sodišče je že v sodbi IV Ips 174/2010 presodilo, da se sodba ne sme izključno ali v odločilni meri opreti na izjave prič, če obdolženec ni mogel uveljavljati svoje pravice do zaslišanja obremenilnih prič. V obravnavanem primeru je sodišče sodbo, s katero je zavrnilo storilkino zahtevo za sodno varstvo, v bistvenem delu oprlo na izpovedbo, ki jo je dala oškodovanka, pa tudi na izpovedbo priče V. Č. S tem je storilo bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 6. točke prvega odstavka 155. člena ZP-1. 7. Vrho vno sodišče je zato zahtevi vrhovne državne tožilke za varstvo zakonitosti ugodilo in izpodbijano sodbo razveljavilo, zadevo pa vrnilo sodišču prve stopnje, ki bo moralo v ponovljenem postopku storilko pravilno povabiti na zaslišanje prič in ji omogočiti navzočnost pri izvajanju dokazov.