Jedro

Če je delavcu prenehalo delovno razmerje v stečajnem postopku zaradi neplačevitosti delodajalca, se šteje, da mu je delovno razmerje prenehalo zaradi nujnih operativnih razlogov, zato ima takšen delavec pravico do pokojnine pod ugodnejšimi pogoji po določbah ZPPPAI.

Izrek

Reviziji se ugodi, sodba sodišča druge stopnje se spremeni tako, da se pritožba tožene stranke zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je po izvedenem dokaznem postopku ugotovilo, da je bil tožnik od 10.6.1969 dalje zaposlen pri T. M., pozneje D. M., na delovnih mestih: skladiščni delavec, laborant II, procesni kontrolor laminatov, procesni kontrolor in vodja procesne kontrole. Na vseh navedenih delovnih mestih je tožnik delal neposredno pri proizvodnji azbestnih izdelkov oziroma v servisnih službah neposredno v prostorih za proizvodnjo azbestnih izdelkov. Zato je sodišče prve stopnje ugodilo tožbenemu zahtevku na razveljavitev odločbe tožene stranke št. 106-2/01-4/24 z dne 29.11.2001, da se mu ne prizna pravica do pokojnine pod ugodnejšimi pogoji. Ugotovilo je, da tožnik izpolnjuje pogoje za uveljavitev pravice do pokojnine pod ugodnejšimi pogoji na podlagi prvega odstavka 7. člena Zakona o prepovedi proizvodnje in prometa z azbestnimi izdelki ter o zagotovitvi sredstev za prestrukturiranje azbestne proizvodnje v neazbestno (Uradni list RS, št. 56/96, 35/98, 86/2000, v nadaljevanju: ZPPPAI). Tožniku je priznalo pravico do dokupa pokojninske dobe v skupnem trajanju osem let in osem mesecev. Odločilo je tudi o odmeri pokojnine pod ugodnejšimi pogoji, o tem, koga bremenijo zneski pokojnine in dodatkov, delno je ugodilo zahtevku na plačilo zamudnih obresti.

Sodišče druge stopnje je ugodilo pritožbi tožene stranke in je sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek v celoti zavrnilo. Ugotovilo je, da tožniku delovno razmerje (v nadaljevanju: DR) ni prenehalo po predpisih o delovnih razmerjih zaradi ukinitve delovnega mesta ali drugih razlogov iz 8. člena ZPPPAI, temveč zaradi stečaja. Zato bi moralo sodišče prve stopnje ob pravilni uporabi navedene določbe ZPPPAI že samo zaradi tega tožbeni zahtevek zavrniti. Pri tem ni bilo potrebno ugotavljati še drugih kumulativno določenih pogojev, zaradi katerih je prišlo do stečaja.

Zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, je tožnik vložil revizijo zaradi vseh revizijskih razlogov. Predlagal je, da revizijsko sodišče reviziji ugodi in sodbo sodišča druge stopnje spremeni tako, da pritožbo tožene stranke zavrne in potrdi sodbo sodišča prve stopnje. Navajal je, da je izpolnil pogoje, ki so določeni v 7. členu ZPPPAI, izpolnjevanje pogojev iz 8. člena pa je mogoče presoditi le z upoštevanjem vseh izdanih sklepov in ugotovitev delodajalca, ob upoštevanju namena in ciljev zakona. Delodajalec je od uvedbe ZPPPAI delal na programu zmanjšanja števila delavcev zaradi prestrukturiranja azbestne proizvodnje v neazbestno. Tožnik je bil ves čas uvrščen in upoštevan v seznamu delavcev, ki jim je DR prenehalo zaradi operativnih razlogov. Drugega ustreznega dela mu ni bilo mogoče zagotoviti. Delodajalec je zato zanj zagotovil sredstva za dokup pokojninske dobe po 10. členu ZPPPAI. Sklepi o prenehanju DR so bili delavcem izdani postopoma in je bila vsem priznana pokojnina pod ugodnejšimi pogoji. Tožniku je bil dne 21.1.2000 izdan sklep o čakanju na delo (listina A/12), dne 16.3.2000 pa sklep o prenehanju DR zaradi operativnih razlogov (listina A/18). Delodajalec je tudi podal izjavo, da tožniku ni mogoče zagotoviti ustrezne zaposlitve, pri čemer je izpolnjeval pogoje iz 8. člena ZPPPAI in mu je pripadala pravica do pokojnine pod ugodnejšimi pogoji. Uvedba stečaja, zaradi katerega je bil prekinjen odpovedni rok po že izdanem sklepu, ni mogla tožniku ukiniti že pridobljenih pravic.

Revizija je bila na podlagi 375. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 do 36/2004, v nadaljevanju: ZPP) poslana Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in toženi stranki, ki je nanjo odgovorila. V odgovoru na revizijo je tožena stranka navajala, da tožnik nima pravice do pokojnine pod ugodnejšimi pogoji, ker mu je DR prenehalo zaradi stečaja, ne pa zaradi operativnih razlogov.

Revizija je utemeljena.

Revizijskega razloga bistvene kršitve določb ZPP revizija ni uveljavljala, zato v zvezi s tem revizijskim razlogom izpodbijana sodba ni bila preizkušena (371. člen ZPP).

Materialno pravo je bilo zmotno uporabljeno.

V 1. členu je ZPPPAI opredelil enega od ciljev zagotovitve socialne varnosti delavcev, ki so bili izpostavljeni škodljivim vplivom azbestnega prahu in je v ta namen zagotovil potrebna sredstva. Za izvedbo tega cilja je zaradi razreševanja kadrovsko socialnih problemov v 6. členu določil uvedbo pravice do pokojnine pod ugodnejšimi pogoji. V 7. členu je za pridobitev te pravice določil nižje starostne meje in nižja obdobja minimalne pokojninske dobe ter najmanj deset let dela v neposredni proizvodnji azbestnih izdelkov ali v servisnih službah neposredno v prostorih za proizvodnjo azbestnih izdelkov oziroma najmanj 20 let dela v podjetjih, ki so v proizvodnih procesih uporabljala azbest. Poleg tega je zakon v 8. členu kot pogoj za pridobitev pokojnine pod ugodnejšimi pogoji določil prenehanje DR zaradi ukinitve delovnega mesta ali zmanjšanja števila delavcev zaradi prestrukturiranja proizvodnje ali drugih operativnih razlogov po predpisih o delovnih razmerjih in takšnim delavcem ni bilo mogoče niti s prekvalifikacijo zagotoviti njegovim delovnim sposobnostim ustrezne zaposlitve v primerni oddaljenosti od kraja stalnega bivališča v roku enega leta.

Na podlagi navedenih določb ZPPPAI je to sodišče v več zadevah (na primer VIII Ips 35/2002, 64/2004, 77/2004 in 106/2004) sprejelo stališče, da delavci, ki jim je DR prenehalo z dnem začetka stečajnega postopka, ne izpolnjujejo pogoja po 8. členu ZPPPAI, ker nimajo položaja trajno presežnih delavcev in jim DR ni prenehalo zaradi ukinitve delovnega mesta ali drugih v tem členu navedenih razlogov, temveč na podlagi 106. člena Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Uradni list RS, št. 67/93, 8/96, 39/97, 52/99 in 101/2000, v nadaljevanju: ZPPSL). Bistveno za odločitev je vprašanje, ali se tudi prenehanje DR zaradi začetka stečaja delodajalca lahko uvršča med prenehanja DR zaradi "drugih operativnih razlogov" v smislu 8. člena ZPPPAI in ali se tudi določbe 106. člena ZPPSL o prenehanju DR dolžnikovim delavcem z dnem začetka stečajnega postopka lahko uvrščajo med predpise o delovnih razmerjih.

Ustavno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju: US RS) je odločilo, da so tudi delavci, ki jim je prenehalo DR zaradi insolventnosti delodajalca (torej zaradi stečaja - prvi odstavek 2. člena ZPPSL), trajno presežni delavci, ker jim je DR prenehalo zaradi nujnih operativnih razlogov, med katere je 29. člen Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 14/90, 5/91, 71/93, v nadaljevanju: ZDR/90) poleg tehnoloških, organizacijskih ali strukturnih razlogov in ukrepov uvrščal tudi ekonomske razloge. Insolventnost delodajalca je prav gotovo ekonomski razlog na strani delodajalca, odpuščeni delavci zaradi tega razloga pa so trajno presežni delavci, ki jim je DR prenehalo zaradi nujnih operativnih razlogov (sklep US RS, U-I-138/2000 z dne 10.4.2003). Takšna razlaga US RS je lahko razlog za spremembo sodbe prakse tudi v sporih o pravici do pokojnine pod ugodnejšimi pogoji po ZPPPAI (tako na primer v sodbah tega sodišča: VIII Ips 363/2005-R z dne 26.9.2006 in VIII Ips 44/2006-B z dne 21.11.2006).

Le zaradi tega, ker se določba o prenehanju DR zaradi začetka stečaja ni nahajala v ZDR/90, temveč v 106. členu ZPPSL, na katerega je sicer takrat veljavni Zakon o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja (Uradni list SFRJ, št. 60/89, 42/90, v nadaljevanju: ZTPDR) v 77. členu napotoval, ta določba ni izgubila značaja predpisa o delovnih razmerjih. Značilno za stečajno zakonodajo je, da je vsebovala pravne institute iz različnih (poleg gospodarskih predvsem socialnih) pravnih področij (o tem več Ude: Uvodna beseda k zakonu o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji s komentarjem, GV založba, Ljubljana, 2000, s. 13). Da gre pri ureditvi prenehanja DR v stečaju za delovnopravno določbo, je bilo razčiščeno tudi po sprejemu Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 42/2002, v nadaljevanju: ZDR), ki v celoti ureja odpoved pogodbe o zaposlitvi (v nadaljevanju: PZ) zaradi začetka postopka za prenehanje delodajalca in med temi postopki navaja tudi stečaj (103. in naslednji členi). Odpoved PZ zaradi teh razlogov ZDR jasno uvršča med odpovedi PZ iz poslovnega razloga, ki ga v 1. alineji prvega odstavka 88. člena opredeljuje vsebinsko podobno, kot so bili pred tem v ZDR/90 opredeljeni operativni razlogi.

Glede na obrazloženo, predvsem glede na navedeno stališče US RS o ustavno skladni razlagi značaja prenehanja DR zaradi insolventnosti delodajalca, ki jo je potrebno upoštevati tudi za čas nastanka tega spora, sodišče ugotavlja, da so podani utemeljeni razlogi za takšno pojmovanje prenehanja DR zaradi začetka stečaja tudi v razmerju do določb 8. člena ZPPPAI, to je, da se šteje, da je s prenehanjem DR zaradi začetka stečaja delodajalca tudi tožniku prenehalo DR zaradi operativnih razlogov, ki so opredeljeni v navedenem članu ZPPPAI. Drugačna razlaga bi bila vprašljiva tudi z vidika ustavnega načela o enakosti (14. člen Ustave Republike Slovenije), saj sta z vidika socialne varnosti delavec, ki mu je DR prenehalo zaradi operativnih razlogov pri še delujočem delodajalcu, in delavec, ki mu je DR prenehalo zaradi začetka stečaja delodajalca, v enakem položaju (kvečjemu bi lahko bil slabši položaj delavca v stečaju).

Zaradi obrazloženega je sodišče druge stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, ko je zaradi navedenega zavrnilo tožbeni zahtevek na razveljavitev odločbe pristojnega organa tožene stranke. Le zato, ker je tožniku DR prenehalo zaradi začetka stečaja nad delodajalcem (ne glede na razloge, zaradi katerih je prišlo do stečaja) in ne zaradi operativnih razlogov pri še delujočem delodajalcu, tožnikov zahtevek za priznanje pokojnine pod ugodnejšimi pogoji v smislu določb ZPPPAI ni bil utemeljeno zavrnjen, oziroma je bilo pri takšni odločitvi materialno pravo zmotno uporabljeno.

Tožena stranka je pritožbo zoper prvostopno sodbo v bistvu vložila le zato, ker naj tožnik ne bi izpolnjeval pogoja po 8. členu ZPPPAI. V ostalem sodbe sodišča prve stopnje ni izpodbijala. Revizijsko sodišče je vezano na dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje, ki jih je preizkusilo in sprejelo sodišče druge stopnje. Po teh ugotovitvah tožnik druge pogoje iz 7. in 8. člena ZPPPAI izpolnjuje: starost, pokojninska doba, gostota delovne dobe, nezmožnost zagotovitve druge ustrezne zaposlitve. Na podlagi takih dejanskih ugotovitev je sodišče prve stopnje odločilo o priznanju pravic, ki jih zagotavlja ZPPPAI, to je o pravici do pokojnine pod ugodnejšimi pogoji in do dokupa manjkajoče zavarovalne dobe na račun sredstev, ki jih v ta namen zagotavlja proračun (6. in 10. člen ZPPPAI). Odmero prispevkov in pokojnine je sodišče naložilo Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ki je na podlagi drugega odstavka 9. člena ZPPPAI zadolžen za odmero in izplačevanje pokojnin.

Glede na obrazloženo je revizijsko sodišče ob ugotovitvi, da je bilo v izpodbijani sodbi materialno pravo zmotno, reviziji ugodilo in sodbo sodišča druge stopnje spremenilo tako, da je pritožbo tožene stranke zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (prvi odstavek 380. člena ZPP).