- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSL sklep II Cp 2957/2015
ECLI:SI:VSLJ:2015:II.CP.2957.2015 Civilni oddelek
Povzetek
- Nujni dediči in njihova opredelitevAli lahko potomci zapustnikovih bratov in sester, torej nečaki in nečakinje, postanejo nujni dediči?
- Uveljavitev nujnega deležaKako se uveljavlja nujni delež in kdo ga lahko zahteva?
- Odločitev o stroških pritožbenega postopkaKdo krije stroške pritožbenega postopka v primeru, ko pritožnica ni uveljavljala podlage za drugačno odločitev o stroških?
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Potomci zapustnikovih bratov in sester, torej zapustnikovi nečaki in nečakinje, ne morejo biti nujni dediči.
Izrek
I. Pritožbi se ugodi in se sklep o dedovanju v II. točki izreka razveljavi v delu, v katerem je za dedinjo na podlagi zakona po pokojni A. A. do višine nujnega deleža razglašena B. B. II. Pritožnica sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.
Obrazložitev
1. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu o dedovanju poleg obsega zapuščinskega premoženja ugotovilo, da je zapustnica s pisno oporoko pred pričami z dne 7. 5. 2011 za dedinjo vsega svojega premoženja določila C. C., da zakonita dedinja B. B. oporoke ni priznala, vendar po napotitvenem sklepu tožbe ni vložila, uveljavljala pa je nujni delež (I. izreka). Za dedinjo na podlagi oporoke je razglasilo C. C., za dedinjo na podlagi zakona pa B. B., do višine nujnega deleža (II. izreka).
2. Proti temu sklepu se pritožuje oporočna dedinja C. C. in predlaga pritožbenemu sodišču, da ga spremeni tako, da v celoti zavrne uveljavitev nujnega deleža zakonite dedinje. Navaja, da po zakonu o dedovanju B. B., ki je nečakinja zapustnice, ne more biti nujna dedinja.
3. Pritožba je utemeljena.
4. Zakon o dedovanju (ZD) v 25. členu določa krog nujnih dedičev. To so osebe, ki so lahko nujni dediči zaradi bližnje sorodstvene ali osebne povezanosti z zapustnikom, in sicer pokojnikovi potomci, njegovi posvojenci in njihovi potomci, pokojnikovi starši in njegov zakonec (absolutni nujni dediči). Nujni dediči so lahko tudi zapustnikovi dedi in babice ter bratje in sestre, vendar le tedaj, če so trajno nezmožni za delo in nimajo potrebnih sredstev za življenje (relativni nujni dediči). Potomci zapustnikovih bratov in sester, torej zapustnikovi nečaki in nečakinje, pa ne morejo biti nujni dediči. Zanje tudi vstopna pravica ne velja, ker že po zakonu nimajo lastnosti nujnih dedičev(1).
5. Sodišče prve stopnje je za dedinjo na podlagi zakona do višine nujnega deleža razglasilo zapustničino nečakinjo B. B. Pritožba tej odločitvi upravičeno nasprotuje. Ker je prvostopenjsko sodišče zmotno uporabilo materialno pravne določbe ZD, je pritožbeno sodišče ugodilo pritožbi in sklep o dedovanju razveljavilo v tistem delu, v katerem je za nujno dedinjo razglašena B. B. (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 163. členom ZD).
6. V zapuščinskem postopku vsaka stranka trpi stroške, ki jih je imela med postopkom ali zaradi postopka (174. člen ZD). Le če je ena stranka z očitnim nepoštenim ravnanjem povzročila stroške drugi stranki, lahko na njen predlog sodišče odloči drugače (tretji odstavek 174. člena ZD). Pritožnica navedene podlage za odločanje o stroških postopka ni uveljavljala, zato je pritožbeno sodišče odločilo, da pritožnica sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.
Op. št. (1): Prof. dr. K. Zupančič, Dedno pravo, Uradni list RS, Ljubljana 2009 ter odločbe VSL II Cp 291/2000, VSC Cp 1168/2007, VSC Cp 670/2011.