Jedro

S tem, ko je sodišče prve stopnje zmotno ugotovilo, da dejansko stanje med strankama ni sporno, in zato izdalo sodbo brez glavne obravnave, je zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 9. točke 2. odstavka 354. člena ZPP, saj bi glavno obravnavo moralo opraviti, ker predpostavka, da dejansko stanje med strankami ni sporno, ki jo za izdajo sodbe brez naroka določa 496. člen ZPP, ni bila izpolnjena.

Izrek

Pritožbi se ugodi, odločba sodišča prve stopnje se v izpodbijanem delu razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

Na podlagi 1. odst. člena 498 ZPP (Ur.l RS št. 26/99) je v pritožbenem postopku sodišče uporabilo določbe prejšnjega ZPP (Ur. l. SFRJ št. 4/77 - 27/97 in RS št. 55/92).

Z izpodbijano odločbo je sodišče prve stopnje odločilo, da sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Kamniku, opr. št. I-IG 128/96 z dne 28.3.1996 ostane v veljavi v 1. točki izreka za zakonite zamudne obresti od zneska 14.448,00 SIT od 3.12.1995 do 20.3.1996, od zneska 14.201,00 SIT od 28.12.1995 do 20.3.1996, od zneska 30.602,00 SIT od 13.01.19996 do 2.4.1996 ter do zneska 6.530,00 SIT od 28.2.1996 do 2.4.1996 in v 3. točki izreka za izvršilne stroške v višini 10.270,00 SIT, v preostalem delu pa se sklep o izvršbi zaradi umika tožbe razveljavi.

Zoper ugoditveni del odločbe se je pravočasno pritožila tožena stranka iz vseh treh pritožbenih razlogov iz 1. odstavka 353. člena ZPP: bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava.

Predlaga, da pritožbeno sodišče spremeni odločitev sodišča prve stopnje tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne. V obrazložitvi pritožbe navaja, da ne drži trditev, da se tožena stranka glede plačila zamudnih obresti in stroškov postopka ni izrekla oz.

oporekala plačilu, saj je dne 4.6.1996 sodišču posredovala pripravljalno vlogo z dne 3.6.1996, s katero je sodišče obvestila, da je poravnala tudi zakonite zamudne obresti in stroške postopka, priložila pa je tudi dokazila o teh plačilih. Kot dokaz prilaga navedeno pripravljalno vlogo (naslovljeno na Okrajno sodišče v Kamniku), fotokopijo oddajne knjige tožene stranke in potrdila o plačilih zakonitih zamudnih obresti in stroškov. Sodišče prve stopnje je tako napačno ugotovilo dejansko stanje, v posledici tega pa je tudi napačno uporabilo materialno pravo, že razpisano obravnavo je preuranjeno preklicalo, zato je prišlo do napačne odločitve.

Pritožba je utemeljena.

V skladu z določbo 2. odstavka 365. člena ZPP je pritožbeno sodišče odločbo prve stopnje v izpodbijanem delu preizkusilo v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 2. odstavka 354. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.

Pritožbeni preizkus je pokazal, da je sodišče prve stopnje zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 9. točke 2. odstavka 354. člena ZPP, ker je sodbo izdalo brez glavne obravnave, pa bi glavno obravnavo moralo opraviti.

Glavna obravnava je obligatorna institucija civilne pravde. Pravilo je, da se sodba lahko izda samo na glavni obravnavi, izjeme pa so možne le v zakonsko določenih primerih. Izjema od načela obligatornosti glavne obravnave je v postopku v gospodarskih sporih določena v 496. členu ZPP, ki določa, da lahko predsednik senata brez razpisa naroka izda odločbo o sporu, kadar po prejemu odgovora na tožbo ugotovi, da med strankama ni sporno dejansko stanje in da ni drugih ovir za izdajo odločbe. Pri presoji, kdaj dejansko stanje med strankama ni sporno, pa mora sodišče upoštevati določbo 221. člena ZPP, ki določa, da dejstev, ki jih je stranka priznala pred sodiščem med pravdo (sodno priznana dejstva), dejstev, ki se po zakonu domnevajo (zakonite domneve) in splošno znanih dejstev v pravdi ni treba dokazovati; le ta dejstva lahko torej štejejo za nesporna. Vsa ostala dejstva, ki niso sodno priznana dejstva, ne zakonite domneve, niti splošno znana dejstva, pa so sporna in jih je potrebno dokazovati. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje zmotno ugotovilo, da dejansko stanje glede obrestnega dela tožbenega zahtevka ni sporno. Dejstva, ki jih je sodišče prve stopnje štelo za nesporna in na katera opira svojo materialno pravno odločitev, namreč niso ne zakonite domneve, ne splošno znana dejstva, niti sodno priznana dejstva, saj jih stranka pred sodiščem med pravdo ni priznala oziroma ni z izrecno izjavo v pisni vlogi priznala, da je trditev nasprotne stranke o pravnorelevantnih dejstvih glede obrestnega dela tožbenega zahtevka resnična, in so bila zato med strankama sporna. S tem, ko je sodišče prve stopnje zmotno ugotovilo, da dejansko stanje med strankama ni sporno, in zato izdalo sodbo brez glavne obravnave, je zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 9. točke 2. odstavka 354. člena ZPP, saj bi glavno obravnavo moralo opraviti, ker predpostavka, da dejansko stanje med strankami ni sporno, ki jo za izdajo sodbe brez naroka določa 496. člen ZPP, ni bila izpolnjena.

Glede na obrazloženo je pritožbeno sodišče v skladu z določbo 1. odstavka 369. člena ZPP sodbo prve stopnje s sklepom razveljavilo in vrnilo zadevo sodišču prve stopnje, da opravi glavno obravnavo.

Na podlagi 3. odstavka 166. člena ZPP je odločitev o stroških postopka v zvezi s pravnim sredstvom pridržana za končno odločitev.