Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Ker tožnica v 30-dnevnem roku ni imenovala svojega pooblaščenca za sprejemanje pisanj v Republiki Sloveniji, je sodišče na podlagi prvega odstavka 146. člena ZPP v povezavi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1, tožbo zavrglo.
Tožba se zavrže.
1. Tožeča stranka je dne 20. 6. 2016 priporočeno po pošti vložila tožbo v upravnem sporu zaradi določitve denarne odškodnine za škodo, povzročeno zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva.
2. Po podatkih tožbe živi tožeča stranka v tujini in v Republiki Sloveniji nima pooblaščenca za ta sodni postopek. Na podlagi prvega odstavka 146. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ki se v upravnem sporu primerno uporablja na podlagi določbe prvega odstavka 22. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1), bi zato morala tožeča stranka že ob vložitvi tožbe imenovati svojega pooblaščenca za sprejemanje pisanj v Republiki Sloveniji. V konkretnem primeru tožeča stranka ob vložitvi tožbe ni imenovala svojega pooblaščenca za sprejemanje pisanj v Republiki Sloveniji, zato ji je sodišče s posebnim sklepom opr. št. I U 928/2016-3 z dne 27. 6. 2016 postavilo začasno zastopnico, upravičeno za sprejemanje pisanj z nalogo, da tožeči stranki pošlje sklep opr. št. I U 928/2016-4 z dne 27. 6. 2016, s katerim ji je sodišče naložilo, da v danem roku imenuje svojega pooblaščenca za sprejemanje pisanj v Republiki Sloveniji in hkrati sodišču predloži tudi slovenski prevod tožbe. Obenem je sodišče tožečo stranko tudi opozorilo, da navedeni 30-dnevni rok začne teči že od dneva, ko sta bila sklepa opr. št. I U 928/2016-3 in I U 928/2016-4, oba z dne 27. 6. 2016, vročena začasni zastopnici. V sklepu je sodišče tožečo stranko tudi opozorilo, da sodišče tožbo zavrže, če tožeča stranka v danem roku ne imenuje svojega pooblaščenca za sprejemanje pisanj v Republiki Sloveniji. Namen citirane zakonske ureditve je v tem, da se sodna pisanja vročajo v Republiki Sloveniji.
3. Navedena sklepa sta bila začasni zastopnici za sprejemanje pisanj vročena dne 28. 6. 2016, tožnici pa dne 1. 7. 2016. Ker tožnica v 30-dnevnem roku ni imenovala svojega pooblaščenca za sprejemanje pisanj v Republiki Slovenji, je sodišče na podlagi prvega odstavka 146. člena ZPP v povezavi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1, tožbo zavrglo.