Jedro

Sodišče prve stopnje je odločalo o zahtevi za sodno varstvo (ZSV) zagovornika storilca, v kateri je le ta utemeljeval, da storilec očitanega prekrška ni storil, saj njegova hitrost ni presegla 50 km/h in se tako meritev ni mogla nanašati na njegovo vozilo.

Sodišče prve stopnje je tej ZSV le delno ugodilo, in sicer po uradni dolžnosti glede pravne kvalifikacije in izreka milejše sankcije zaradi spremenjene zakonodaje.

Ob tem, ko se je storilec branil s trditvami, da očitanega prekrška ni storil ter želel ustavitev postopka o prekršku zoper njega, iz obrazložitve izpodbijane sodbe pa izhajajo zaključki o njegovi odgovornosti za ta prekršek, je očitno sodišče prve stopnje v tem delu štelo ZSV zagovornika storilca za neutemeljeno. Ker pa v izreku sodbe, sodišče prve stopnje ni zavrnilo zahteve za sodno varstvo v preostalem delu, pritožbeno sodišče glede na povzete razloge sodišča prve stopnje zaključuje, da izrek nasprotuje razlogom sodbe oziroma da so razlogi sodbe glede na izrek nerazumljivi.

Izrek

Sodba se razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedeno sodbo delno ugodilo zahtevi za sodno varstvo (ZSV) in izpodbijani plačilni nalog (PN) prekrškovnega organa z dne 30. 12. 2020 po uradni dolžnosti spremenilo glede pravne kvalifikacije prekrška tako, da je storilec sedaj odgovoren za prekršek po 4. točki šestega odstavka 46. člena ZPrCP, glede izrečene sankcije pa tako, da se storilcu za očitani prekršek izreče globa v znesku 500,00 EUR in stranska sankcija 7 kazenskih točk. Odločilo je, da se sodna taksa ne določi.

2.Zoper sodbo sodišča prve stopnje se pritožuje zagovornik storilca ter pri tem uveljavlja pritožbena razloga zmotno ugotovljenega dejanskega stanja ter kršitev določb postopka po 1. in 3. točki 154. člena Zakona o prekrških (ZP-1). Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in postopek o prekršku zoper storilca ustavi.

3.Sodbo je bilo treba razveljaviti po uradni dolžnosti.

4.V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje že večkrat odločilo o zahtevi za sodno varstvo zagovornika storilca zoper plačilni nalog PP Laško z dne 30. 12. 2020, nazadnje s sodbo ZSV 30/2024 z dne 25. 1. 2024, ki jo je pritožbeno sodišče s sklepom PRp 74/2024 z dne 18. 6. 2024 razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje zaradi nerazumljivih razlogov o odločilnih dejstvih.

5.Ob reševanju sedaj predložene pritožbe pa je pritožbeno sodišče v okviru uradnega preizkusa po 159. členu ZP-1 ugotovilo, da so podane kršitve, na katere pazi po uradni dolžnosti, in sicer je sodba obremenjena s kršitvijo po 8. točki prvega odstavka 155. člena ZP-1.

6.Po navedeni pravni podlagi je bistvena kršitev določb postopka podana, če je izrek sodbe nerazumljiv, če nasprotuje sam sebi ali razlogom sodbe, ali če sodba nima razlogov ali so ti pomanjkljivi.

7.6. Z izpodbijano sodbo je namreč sodišče prve stopnje odločalo o zahtevi za sodno varstvo (ZSV) zagovornika storilca, v kateri je le ta utemeljeval,

da storilec očitanega prekrška ni storil

, saj njegova hitrost ni presegla 50 km/h in se tako meritev ni mogla nanašati na njegovo vozilo.

Iz zgoraj povzetega izreka sodbe izhaja, da je sodišče prve stopnje tej ZSV le delno ugodilo, in sicer po uradni dolžnosti glede pravne kvalifikacije in izreka milejše sankcije zaradi spremenjene zakonodaje, ni pa odločilo o utemeljenosti preostalega dela vložene ZSV, v kateri je zagovornik predlagal ustavitev postopka o prekršku zoper storilca.

Pri tem iz obrazložitve prvostopne sodbe izhaja, da sodišče z gotovostjo ugotavlja, da je storilec storil obravnavani prekršek, v zvezi s katerim mu je mogoče očitati eventualni naklep ter da trditve v ZSV niso utemeljene. Ob tem, ko se je storilec branil s trditvami, da očitanega prekrška ni storil ter želel ustavitev postopka o prekršku zoper njega, iz obrazložitve izpodbijane sodbe pa izhajajo zaključki o njegovi odgovornosti za ta prekršek, je očitno sodišče prve stopnje v tem delu štelo ZSV zagovornika storilca za neutemeljeno. Ker pa v izreku sodbe, sodišče prve stopnje ni zavrnilo zahteve za sodno varstvo v preostalem delu, pritožbeno sodišče glede na povzete razloge sodišča prve stopnje zaključuje, da izrek nasprotuje razlogom sodbe oziroma da so razlogi sodbe glede na izrek nerazumljivi.

8.7. Ker pritožbeno sodišče glede na njeno naravo izkazane kršitve določb postopka o prekršku ne more samo odpraviti, je brez spuščanja v presojo nadaljnjih pritožbenih navedb, ob reševanju pritožbe, izpodbijano sodbo prvostopenjskega sodišča razveljavilo po uradni dolžnosti ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje (peti odstavek 163. člena ZP-1).

9.8. V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje odpraviti v obrazložitvi tega sklepa izpostavljeno absolutno bistveno kršitev določb postopka o prekršku ter (tudi) v izreku odločiti o ZSV v celoti, pri tem pa svojo odločitev obrazložiti z jasnimi in z izrekom skladnimi razlogi.

Zveza:

Zakon o prekrških (2003) - ZP-1 - člen 155, 155/1, 155/1-8

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.