Jedro

Popis in cenitev zapuščine šele omogočata, da se kasneje v postopku ugotovi, katero premoženje je pripadalo zapustniku ob njegovi smrti in je predmet dedovanja. S tem ne bo vzpostavljen drugačen pravni režim nad zapuščino, saj poseben režim ravnanja s premoženjem, ki sodi v zapuščino, določa že ZD.

Na podlagi izpodbijanega ukrepa se bo kasneje lahko ugotavljala lastninska pravica na spornem premoženju in ne obratno. Popis in cenitev zapuščine je tako ukrep, ki je podlaga za kasnejše razreševanje lastninsko pravnih vprašanj. Pritožbene navedbe v zvezi z dejanskim lastništvom premoženja, odločilnim prispevanjem k povečanju premoženja in izločitvi dela zapustnikovega premoženja, so zato v tej fazi postopka preuranjene.

Popis in cenitev premoženja obsega tudi premoženje, ki je pripadalo pokojniku, pa je pri kom drugem (z navedbo, pri kom je to premoženje in na kakšni podlagi), ter premoženje, ki ga je imel pokojnik, za katero pa se trdi, da ni njegovo.

Popis in cenitev premoženja zadeva zgolj premoženje, ki je bilo v posesti ali lasti zapustnika, zato z izpodbijanim ukrepom ne bo nedopustno poseženo v pritožnikovo lastninsko pravico.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Udeleženca krijeta vsak svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. V teku je zapuščinski postopek po pokojnem A. A. Dedič B. A. je zaradi ugotovitve vrednosti zapuščine predlagal, da se opravi popis in cenitev zaščitene kmetije, ki je predmet oporočnega razpolaganja.

2. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odredilo popis in cenitev zaščitene kmetije na naslovu X. (I. točka izreka). Popis in cenitev premoženja zapustnika je zaupalo notarju C. C. iz Kranja (II. točka izreka) ter sklenilo, da notar C. C. sodišču posreduje popis in cenitev premoženja zapuščine najkasneje v roku 30 dni (III. točka izreka).

3. Zoper sklep sodišča prve stopnje zakoniti dedič D. A. vlaga pritožbo zaradi vseh dopustnih pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) s predlogom spremembe izpodbijanega sklepa tako, da se predlog za popis in cenitev zavrne, podrejeno, razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje. Navaja, da bi moralo sodišče prve stopnje tudi v izreku odločbe navesti, da pritožba ne zadrži izvršitve sklepa. Okoliščine iz četrtega odstavka 172. člena Zakona o dedovanju (ZD) niso podane. Sodišče ni navedlo razloga, zakaj bi bil ukrep popisa in cenitve zapuščine potreben. Podana je bistvena kršitev določb pravdnega postopka. Pogoji za popis in cenitev niso izpolnjeni, saj zapustnik ob smrti kmetije ni imel v posesti. Kmetija je bila v izključni posesti dediča D. A. Zapustnik je bil zgolj formalni lastnik. Zapustnik je dediču D. A. prepustil tudi vse plodove in dohodke iz kmetijske dejavnosti, ki je k povečanju premoženja odločilno prispeval s svojim delom na kmetiji in je upravičen do izločitve premoženja. Kmetija zato niti ni predmet dedovanja. Do takšnih navedb se sodišče prve stopnje ni opredelilo. Ni jasno, katero premoženje naj notar popiše. Z izpodbijanim sklepom se nedopustno posega v lastninsko pravico dediča D. A. S popisom bi bil vzpostavljen režim, ki velja za zapuščino. Popis in cenitev sta predlagana zgolj z namenom oviranja gospodarjenja s kmetijo in povzročanja škode. Popis in cenitev tudi ni smiselna, saj je dedič B. A. navajal, da predlaga odstop zadeve v mediacijo. Zahteva povračilo pritožbenih stroškov.

4. Dedič B. A. je odgovoril na pritožbo. Navaja, da je popis in cenitev predlagal, ker želi ugotovitvi obseg zapuščine, predvsem zaradi ugotovitve njene vrednosti in uveljavljanja nujnega deleža. Ne odstopa od predloga mediacije, vendar vztraja, da se popis in cenitev opravita pred mediacijo, saj bo šele tako znan obseg zapuščine. Predlaga zavrnitev pritožbe.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Sodišče odredi popis in cenitev zapuščine, če to zahtevajo pokojnikovi dediči, volilojemniki ali upniki (drugi odstavek 184. člena ZD). Popis obsega vse nepremično in premično premoženje, ki ga je imel v posesti pokojnik ob svoji smrti. Popis obsega tudi premoženje, ki je pripadalo pokojniku, pa je pri kom drugem, z navedbo, pri kom je to premoženje in na kakšni podlagi, ter premoženje, ki ga je imel pokojnik, za katero pa se trdi, da ni njegovo (prvi in drugi odstavek 185. člena ZD).

7. Zmotna je pritožbena graja, da bi moralo sodišče prve stopnje utemeljiti potrebnost popisa in cenitve zapuščine. Popis in cenitev zapuščine je zahteval dedič B. A. kot ukrep zavarovanja, ki mu sodišče, če ne gre za zlorabo pravic, mora slediti. Zahtevo za popis in cenitev je dedič B. A. tudi ustrezno konkretiziral v pripravljalni vlogi z dne 20. 2. 2024 (spis na list. št. 169).1 V obrazložitvi sklepa je sodišče prve stopnje zadostno pojasnilo, da je predlogu ugodilo, ker gre za ukrep namenjen ohranitvi in zavarovanju zapuščine.

8. Iz spisovnih podatkov izhaja, da je popis in cenitev dedič B. A. predlagal zaradi uveljavljanja nujnega deleža. Takšen ukrep je povsem legitimen in primeren, da se sploh ugotovi obseg in vrednost zapuščine, ki je med dediči (očitno) sporna. Popis in cenitev šele omogočata, da se kasneje v postopku ugotovi, katero premoženje je pripadalo zapustniku ob njegovi smrti in je predmet dedovanja. S tem ne bo vzpostavljen drugačen pravni režim nad zapuščino, saj poseben režim ravnanja s premoženjem, ki sodi v zapuščino, določa že ZD.

9. Na podlagi izpodbijanega ukrepa se bo kasneje lahko ugotavljala lastninska pravica na spornem premoženju in ne obratno. Popis in cenitev zapuščine je tako ukrep, ki je podlaga za kasnejše razreševanje lastninsko pravnih vprašanj. Pritožbene navedbe v zvezi z dejanskim lastništvom premoženja, odločilnim prispevanjem k povečanju premoženja in izločitvi dela zapustnikovega premoženja, so zato v tej fazi postopka preuranjene.

10. Prav tako ni bistveno, da je imel pritožnik del premoženja ob smrti zapustnika v izključni posesti. Popis in cenitev premoženja obsega tudi premoženje, ki je pripadalo pokojniku, pa je pri kom drugem (z navedbo, pri kom je to premoženje in na kakšni podlagi), ter premoženje, ki ga je imel pokojnik, za katero pa se trdi, da ni njegovo. Sodišče prve stopnje se zato v izpodbijanem sklepu utemeljeno ni opredeljevalo do zatrjevane izključne posesti.

11. V izpodbijanem sklepu je jasno določeno tudi, da se odreja popis in cenitev zaščitene kmetije na naslovu X. S tem je jasno določeno, da se popiše vse nepremičnine in premičnine, ki sodijo v sklop navedene kmetije. Naloga notarja je s tem določno opredeljena.

12. Neutemeljena je pritožbena graja, da sporna kmetija sploh ni predmet dedovanja, do česar se sodišče prve stopnje ni opredelilo in bo s popisom ter cenitvijo nedopustno poseženo v lastninsko pravico pritožnika. Med udeležencema v zapuščinskem postopku ni bilo sporno, da je zaščitena kmetija na naslovu X., predmet oporočnega razpolaganja in dedovanja v tem zapuščinskem postopku.2 Popis in cenitev premoženja pa zadeva zgolj premoženje, ki je bilo v posesti ali lasti zapustnika, zato z izpodbijanim ukrepom ne bo nedopustno poseženo v pritožnikovo lastninsko pravico.

13. Izpolnjen je tudi pogoj, da pritožba ne zadrži izvršitve. O tem je sodišče prve stopnje odločilo v pravnem pouku, ki vsebinsko opredeljuje posledice vložene pritožbe. Sledilo je materialnopravni določbi četrtega odstavka 172. člena ZD, ki v primeru odrejenega ukrepa zavarovanja zapuščine to sodišču omogoča. ZD ne zahteva, da se o učinkih pritožbe odloči v izreku. Pravni pouk pa je tudi sestavni del odločbe. Iz obrazložitve, da je izrečen ukrep namenjen zavarovanju zapuščine, pa je smiselno razviden tudi razlog za takšno odločitev.

14. Dedič B. A. je soglasje za odstop zadeve v mediacijo pogojeval s popisom in cenitvijo premoženja,3 zato ne drži, da je sodišče prve stopnje ravnalo napačno, ker zadeve ni odstopilo pred popisom in cenitvijo v mediacijo.

15. Vsi pritožbeni očitki se izkažejo kot neutemeljeni. Ker sodišče prve stopnje ni zagrešilo kakšne procesne kršitve, na katere je dolžno pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP).

16. Pritožnik neutemeljeno zahteva povračilo pritožbenih stroškov. V zapuščinskem postopku vsaka stranka trpi stroške, ki jih je imela med postopkom ali zaradi postopka, na predlog ene stranke pa lahko sodišče odloči, da ji mora druga stranka povrniti stroške, katere ji je povzročila z očitno nepoštenim ravnanjem (prvi in tretji odstavek 174. člena ZD). Glede na vse navedeno, predlog za popis in cenitev zapuščine ni bil vložen z očitnim namenom škodovati pritožniku. Ravnanje dediča B. A. ni moč oceniti kot nepoštenega, zato oba udeleženca nosita vsak svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 174. člena ZD).

1 Navedel je, naj se čim prej opravita popis in cenitev zaščitene kmetije, da se s tem zaščitijo dokazi glede vrednosti zapuščine. 2 Pritožnik sam v vlogi z dne 21. 2. 2024 (spis na list št. 168) navaja, da je zapuščina v tem postopku zaščitena kmetija. 3 V pripravljalni vlogi z dne 7. 8. 2023 (spis na list. št. 91) in z dne 20. 2. 2024 (spis na list. št. 171) je jasno navedel, da naj se zadeva odstopi v mediacijo potem, ko se opravi popis in ocena vrednosti kmetije.