Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VSL sklep I Cp 2587/05

ECLI:SI:VSLJ:2005:I.CP.2587.05 Civilni oddelek

odgovornost
Višje sodišče v Ljubljani
19. oktober 2005

Povzetek

Sodišče je razveljavilo odločitev sodišča prve stopnje, ki je toženca obremenilo z odškodninsko odgovornostjo za škodo, ki jo je utrpel tožnik, ker je toženec jahal po javni poti, ki je bila namenjena mešanemu prometu. Pritožbeno sodišče je ugotovilo, da je sodišče prve stopnje napačno presodilo, da je jahanje po tej poti prepovedano, in da je toženec ravnal v skladu s cestnoprometnimi predpisi. Sodišče je odločilo, da je potrebno zadevo vrniti v novo sojenje, da se ugotovijo dejstva o ravnanju obeh udeležencev nezgode.
  • Uporaba določb ZVCP za jezdece v cestnem prometu.Ali je toženec kot udeleženec v cestnem prometu ravnal v skladu s cestnoprometnimi predpisi?
  • Določitev odgovornosti za nastalo škodo.Ali je toženec odgovoren za škodo, ki jo je utrpel tožnik, ob upoštevanju pravil o jahanju po javnih poteh?
  • Pravilna uporaba materialnega prava.Ali je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo pri ugotavljanju odgovornosti toženca?
  • Določitev mešanega prometa na javni poti.Ali je bila javna pot, na kateri se je zgodila nesreča, namenjena mešanemu prometu, kar bi omogočalo jahanje?
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Za jezdece, udeležene v cestnem prometu, se smiselno uporabljajo določbe ZVCP (1. odst. 96. člena). Za jezdenje po vozišču se smiselno uporabljajo določbe za enosledna vozila (5. odst. 96. člena).

Enosledno vozilo je vozilo, katerega sled ni širša od 50 cm (24. točka 1. odst. 19. člena). Ker je torej jezdenje po javni poti dovoljeno, bi moralo sodišče prve stopnje ugotoviti, ali je toženec kot udeleženec v cestnem prometu ravnal v skladu s cestnoprometnimi predpisi ali ne, saj je le v tem primeru odgovoren za nastalo škodo.

Ob upoštevanju določbe 1. odst. 83. člena ZVCP se sani in smuči ne štejejo za vozila, zato je vleka prepovedana, saj ta ni dovoljena niti za enosledna vozila (1. odst. 74. člena ZVCP). Smuči in sani se lahko uporabljajo le tam, kjer je dovoljena hoja pešcev in smejo dosegati le hitrost, s katero se premikajo pešci (2. odst. 83. člena ZVCP).

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odločilo, da je toženec dolžan plačati tožniku odškodnino v znesku 4.000.000,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi, tekočimi od dneva vložitve tožbe, to je od 14.10.2003 dalje do izdaje prvostopne sodbe v višini predpisane obrestne mere, zmanjšane za temeljno obrestno mero, od dneva izdaje prvostopne sodbe do plačila pa obresti po predpisani obrestni meri zamudnih obresti ter znesek 196.903,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1.4.2003 dalje do plačila. Dolžan mu je tudi povrniti stroške pravdnega postopka v višini 568.978,00 SIT z obrestmi.

Presežek tožbenega zahtevka do zahtevanih 6.400.000,00 SIT je sodišče prve stopnje zavrnilo.

Proti navedeni sodbi v obsodilnem delu se pritožuje tožena stranka zaradi napačno ugotovljenega dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava ter predlaga, da sodišče druge stopnje njegovi pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi ter vrne zadevo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Po mnenju pritožnika je napačen zaključek prvostopnega sodišča, da je vleka več sank in smučarja, pripetih na vrvi, privezani na osebni avtomobil, ta naveza brez avta pa je dolga več kot 10 metrov, dopustna. Toženec je videl avto in ne sani, sankačev ter smučarja. Umaknil se je, kolikor se je mogel in kolikor se je dalo. Če bi avto tožnika bil brez privezanih sani in smučarja, bi peljal mimo, konj toženca bi resda zdrsnil nazaj, ampak v prazno. Škode torej ne bi bilo. Na mestu, kjer se je umaknil toženec, ni prostora niti možnosti, da vidiš, kdo je za avtom in kaj vleče avto. Toženec je predlagal ogled kraja, vendar ga sodišče ni opravilo. Toženec tudi ni mogel pričakovati, niti mogel videti, da je zadeva, ki gre za avtomobilom, dolga več kot 10 metrov.

Z izpodbijano odločitvijo je sodišče prve stopnje uzakonilo navezo na osebnih atomobilih in s tem kršilo materialno pravo. Po mnenju pritožnika on ni kriv za nastanek škode. Konj pa tudi ni nevarna stvar.

Pritožba je bila v skladu z določilom 1. odst. 344. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče prve stopnje je v izpodbijani sodbi zaključilo, da je toženec ravnal v nasprotju z določbo člena 96/IV Zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS, št. 30/98 v nadaljevanju ZVCP), ki dovoljuje jezdecem uporabo le poti za jezdece, vozišče občinskih cest pa lahko uporabljajo le, če je tako določeno s prometnim režimom. Ker na javni gozdni poti, na kateri se je pripetila nesreča, režim ne določa, da po njih lahko jahajo konje, je zaključilo, da je očitno namenjena le vožnji z avtomobili, ne pa jahanju. Jahanje po tej cesti je torej prepovedano, vožnja z avtomobili in sankami pa je po oceni prvostopnega sodišča dopustna. Na podlagi takšnih zaključkov je sodišče prve stopnje odločilo, da je za škodo, ko jo je zaradi brce konja trpel tožnik, v celoti odgovoren toženec kot lastnik konja, saj je s konjem jahal po cesti, po kateri ne bi smel in ni bil dovolj skrben in pazljiv pri umiku s cestišča, zaradi česar je njegov konj brcnil tožnika v glavo.

Takšni zaključki prvostopnega sodišča so po presoji pritožbenega sodišča materialnopravno nepravilni. V 4. odst. 96. člena ZVCP je res določeno, da smejo jezdeci uporabljati le poti za jezdenje. Vozišče občinskih cest pa smejo uporabljati le, če je tako določeno s pravnim režimom na teh cestah. Cesta, na kateri je prišlo do obravnavanega škodnega dogodka je gozdna javna pot, ki povezuje naselja v občini Radovljica, na kateri se lahko odvija mešan promet, kar izhaja iz 7. člena Odloka o kategorizaciji občinskih cest v občini Radovljica (Uradni vestnik Gorenjske, št. 4/99). Občina Radovljica je prometni režim na občinskih cestah uredila z Odlokom o občinskih cestah (Uradni vesnik Gorenjske št. 47/99). Prepovedi ogrožanja občinskih cest in prometa na občinskih cestah so navedene v 46. členu navedenega Odloka. Med prepovedmi ni navedeno, da je po občinskih cestah prepovedano vsakršno jahanje konj, saj je v 14. točki določena le prepoved vodenja konj ali drugih živali, ki so tako podkovane, da lahko poškodujejo cesto. Ta prepoved je sankcionirana kot prekršek v

11. točki 1. odst. 58. člena Odloka. Po določbi 3. točke 1. odst. 19. člena ZVCP je javna pot občinska cesta, ki ne izpolnjuje predpisanih pogojev za lokalno cesto ali je namenjena posameznim vrstam udeležencev v cestnem prometu kot so pešci, goniči, jezdeci, kolesarji, vozniki koles s pomožnim motorjem, vozniki traktorjev in kmetijske mehanizacije. Če je javna pot namenjena le posamezni vrsti udeležencev v cestnem prometu, mora biti označena s predpisano prometno signalizacijo. V konkretnem primeru je glede na že citirano določilo 7. člena Odloka o kategorizaciji občinskih cest v občini Radovljica javna pot, na kateri je prišlo do nesreče, namenjena mešanemu prometu, kar pomeni, da jo lahko uporabljajo tudi jezdeci.

Zaključek prvostopnega sodišča, da je jahanje konj po javni poti Kolnica - Goška raven prepovedano, je glede na povedano, napačen. Za jezdece, udeležene v cestnem prometu, se smiselno uporabljajo določbe ZVCP (1. odst. 96. člena). Za jezdenje po vozišču se smiselno uporabljajo določbe za enosledna vozila (5. odst. 96. člena).

Enosledno vozilo je vozilo, katerega sled ni širša od 50 cm (24. točka 1. odst. 19. člena). Ker je torej jezdenje po javni poti dovoljeno, bi moralo sodišče prve stopnje ugotoviti, ali je toženec kot udeleženec v cestnem prometu ravnal v skladu s cestnoprometnimi predpisi ali ne, saj je le v tem primeru odgovoren za nastalo škodo.

Sodišče prve stopnje tožencu očita premajhno skrbnost, saj umik enega metra izven cestišča naj ne bi bil zadosten glede na položaj in velikost vozila, ki ga je dohitevalo. Ob tem pa sodišče prve stopnje ne pove, v kakšnem obsegu bi se moral toženec umakniti, da bi bil zadosti skrben in pazljiv, niti ne ugotovi, ali je toženec glede na mesto, kamor se je umaknil, lahko videl, kakšen udeleženec v cestnem prometu se mu približuje. Vleka treh sankačev in smučarja z osebnim avtomobilom res ni običajna kompozicija v cestnem prometu, ki bi jo lahko ali celo moral drug udeleženec v cestnem prometu pričakovati.

Ob upoštevanju določbe 1. odst. 83. člena ZVCP se sani in smuči ne štejejo za vozila, zato je vleka prepovedana, saj ta ni dovoljena niti za enosledna vozila (1. odst. 74. člena ZVCP). Smuči in sani se lahko uporabljajo le tam, kjer je dovoljena hoja pešcev in smejo dosegati le hitrost, s katero se premikajo pešci (2. odst. 83. člena ZVCP). Za promet s smučmi in sanmi se smiselno uporabljajo pravila, ki veljajo za pešce (3. odst. 83. člena ZVCP). Glede na citirana določila ZVCP je napačen tudi zaključek sodišča prve stopnje, da tožnik, niti njegova žena s tem, ko se je tožnik peljal na sankah, ki jih je privezane na avtomobil vlekla žena kot voznica osebnega avtomobila, nista ravnala nedopustno.

Glede na povedano je sodišče prve stopnje zaradi zmotne uporabe določb Odloka o občinskih cestah in neuporabe navedenih določb ZVCP dejansko stanje glede temelja tožbenega zahtevka zmotno in nepopolno ugotovilo, zato je bilo potrebno v skladu z določbo 355. člena ZPP pritožbi ugoditi in izpodbijano sodbo razveljaviti ter vrniti zadevo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. V ponovljenem postopku naj sodišče prve stopnje v skladu z že navedenimi usmeritvami ugotovi odločilna dejstva o ravnanju obeh udeležencev nezgode, pri čemer mora upoštevati citirana zakonska določila o tem, kakšno bi bilo pravilno ravnanje posameznih udeležencev in komu od njih se lahko očita nespoštovanje predpisov in nezadostno pazljivost ter skrbnost. Ocena prvostopnega sodišča, da v konkretnem primeru ni podana objektivna odgovornost toženca kot lastnika konja, saj konj ni nevarna stvar v smislu 149. in 150. člena Obligacijskega zakonika pa je tudi po presoji pritožbenega sodišča pravilna.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka je odpadla, saj pritožnik teh stroškov ni priglasil.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia