Jedro

Tudi po oceni sodišča druge stopnje je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da v sporu za razveljavitev oziroma razvezo pogodbe o dosmrtnem preživljanju ne gre za dednopravni spor, pač pa obligacijskopravni spor. Za takšen spor je podana splošna krajevna pristojnost sodišča, na območju katerega ima toženec stalno prebivališče.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka nosi sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da Okrožno sodišče v Krškem ni krajevno pristojno za sojenje v tej zadevi in se zadeva po pravnomočnosti sklepa odstopi pristojnemu Okrožnemu sodišču v Kranju.

2. Zoper sklep se pritožuje tožeča stranka (v nadaljevanju tožnici). Tožnici sklep izpodbijata iz vseh pritožbenih razlogov in predlagata, da višje sodišče sklep spremeni tako, da odloči, da je v sporu krajevno pristojno Okrožno sodišče v Krškem, podrejeno, da prvostopenjski sklep razveljavi in zadevo vrne v vnovično odločanje sodišču prve stopnje.

3. Tožnici uveljavljata absolutno bistveno kršitev določb postopka, ker sodišče prve stopnje po prejemu ugovora tožene stranke (toženca) o krajevni pristojnosti tožnicama neutemeljeno ni omogočilo izjave pred odločitvijo glede krajevne pristojnosti. Toženec je podal povsem pavšalen ugovor krajevne pristojnosti, ki mu je sodišče neutemeljeno in nekritično sledilo. Skliceval se je na splošno krajevno pristojnost po kraju stalnega prebivališča toženca in navedel, da tožnici ne podajata navedb, s katerimi bi pojasnili pristojnost Okrožnega sodišča v Krškem. Navedeno ne drži, saj sta se tožnici v drugem odstavku tožbe izrecno sklicevali na pristojnost prvostopenjskega sodišča na podlagi 62. člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP. Toženec sploh ni podal trditvene podlage glede narave predmetnega spora.

4. Sodišče šteje predmetni spor kot spor za razveljavitev oziroma razvezo pogodbe o dosmrtnem preživljanju. Po stališču sodišča ne gre za zahtevek, ki bi spadal pod posebno krajevno pristojnost po 62. členu ZPP. Tožnici se s stališčem sodišča prve stopnje ne strinjata. Gre za spor, ki je dednopravne narave. Na vložitev predmetnega spora sta bili tožnici napoteni iz zapuščinskega postopka pred Okrajnim sodiščem v Krškem, D 75/2019, saj ju je sodišče napotilo na vložitev tožbe zaradi ugotovitve, da se nepremičnine, ki so bile predmet pogodbe o dosmrtnem preživljanju z dne 9. 4. 2001, štejejo kot darilo in se vračajo v zapuščino. Gre torej za spor med zakonitimi dediči, od izida katerega je odvisen obseg zapuščine. Zapuščinski postopek je bil zaradi napotitve na pravdo prekinjen. Izid postopka pa bo v primeru uspeha tožnic njuna pravica do zapuščine kot dedna pravica. Primarni del zahtevka se nanaša na razvezo pogodbe o dosmrtnem preživljanju, podredni pa, da je izročeno premoženje na podlagi pogodbe o dosmrtnem preživljanju darilo, darila pa se vračajo v zapuščino, če je prikrajšan nujni delež. Pogodba o dosmrtnem preživljanju je bila sklenjena med zapustnikom in enim izmed njegovih potomcev. V skladu s pravno teorijo ima takšna pogodba zaradi nasprotovanja prisilnim predpisom, ki so določeni v Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih oziroma Družinskem zakoniku, glede dolžnosti potomcev preživljanja svojih staršev, naravo darila. Glede daril je Zakon o dedovanju (ZD) jasen in se darila, v primeru, da je prikrajšan nujni dedni delež, vračajo v zapuščino.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Sodišče prve stopnje je sklenilo, da ni krajevno pristojno za sojenje v tej zadevi, po ugovoru toženca, da sodišče ni krajevno pristojno, glede na to, da ima toženec prebivališče v L. Toženec se je torej skliceval na splošno krajevno pristojnost, ki je določena v prvem odstavku 46. člena in prvem odstavku 47. člena ZPP. Sodišče vloge toženca, to je odgovora na tožbo z ugovorom krajevne pristojnosti, pred izdajo sklepa ni vročalo tožnicama, vendar s tem njuna pravica do izjave ni bila kršena, saj sta tožnici že v tožbi (kot pravilno navajata v pritožbi), zatrdili, da je pristojnost sodišča podana na podlagi 62. člena ZPP in je bila neutemeljena navedba toženca, da tožnici navedb v zvezi s pristojnostjo Okrožnega sodišča v Krškem nista podali. Trditve tožnic iz drugega odstavka tožbe je sodišče v izpodbijanem sklepu upoštevalo, o zatrjevani pristojnosti na podlagi 62. člena ZPP se je tudi opredelilo.

7. Tudi po oceni sodišča druge stopnje je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da v sporu za razveljavitev oziroma razvezo pogodbe o dosmrtnem preživljanju ne gre za dednopravni spor, pač pa obligacijskopravni spor. Za takšen spor je podana splošna krajevna pristojnost sodišča, na območju katerega ima toženec stalno prebivališče. Trditve tožnic, da gre za spor, ki je dednopravne narave, so neutemeljene, saj gre za spor o preživljanju. Tožnici namreč primarno zahtevata razvezo pogodbe o dosmrtnem preživljanju, ker naj toženec (nikoli) ne bi izpolnjeval svojih obveznosti, prišlo je tudi do spremenjenih razmer po letu 2011. Pravico zahtevati razvezo pogodbe bi tako imel zapustnik, z njegovo smrtjo je ta pravica prešla na dediče, vendar zaradi tega spor ne dobi narave dednopravnega spora. Tožnici sta namreč le podredno navedli, da odmena za premoženje ni bila plačana in gre za darilno pogodbo ter zahtevali, da se pogodbo o dosmrtnem preživljanju šteje za darilo in delno nima pravnega učinka ter delno opravo vračila darila v zapuščino.

8. Tožnici sicer pravilno navajata, da sta bili na vložitev tožbe napoteni iz zapuščinskega postopka pred Okrajnim sodiščem v Krškem, D 75/2019, vendar je v skladu z napotitvenim sklepom le njun podredni tožbeni zahtevek, medtem ko primarni zahtevek ni dednopravne narave. Ker za odločanje o njem ni podana pristojnost Okrožnega sodišča v Krškem na podlagi 62. člena ZPP, je sodišče prve stopnje pravilno sklenilo, da za odločanje o tej zadevi ni krajevno pristojno in se bo zadeva po pravnomočnosti sklepa odstopila pristojnemu Okrožnemu sodišču v Kranju kot splošno krajevno pristojnemu sodišču po prebivališču toženca. O podrednem zahtevku namreč sodišče, v primeru, da bo ugodeno primarnemu zahtevku, ne bo nikoli odločalo.

9. Glede na primarni tožbeni zahtevek na ostale pritožbene navedbe sodišče druge stopnje ne odgovarja (prvi odstavek 360. člena ZPP).

10. Glede na navedeno in ker sodišče druge stopnje ob preizkusu izpodbijanega sklepa tudi ni ugotovilo določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).