Jedro

Roka za dopolnitev nepopolne vloge v javnem razpisu, ki velja za vse prijavitelje, ni mogoče podaljšati in ima prekluzivno naravo. Zamuda takega (sicer procesnega) roka, ima za posledico izgubo pravice do določenega dejanja v postopku.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je z izpodbijanim aktom zavrgla vlogo tožnice v tem upravnem sporu, ki se je s programom »...« na področju gradnje športnih objektov in površin za šport v naravi, prijavila na Javni razpis Fundacije za šport za sofinanciranje gradnje športnih objektov in površin za šport v naravi v letih 2019, 2020 in 2021. 2. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je bil javni razpis objavljen na podlagi Pravilnika o sofinanciranju izvajanja letnega programa športa Fundacije za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji, dne 12. 10. 2018. Vloga tožnice ni bila oddana skladno z določili 5. točke javnega razpisa, saj je bil predložen le nepopolno izpolnjen, podpisan in žigosan prijavni obrazec FŠO 2019-0 za področje gradnje športnih objektov in površin za šport v naravi. Ker je bila vloga pomanjkljiva, je bila tožnica 27. 11. 2018 pisno obveščena o pomanjkljivostih vloge in ji je bil določen rok 8 dni za njeno dopolnitev. Tožnica je poziv prejela 28. 12. 2018, zato je osemdnevni rok za dopolnitev vloge začel teči 29. 12. 2018, zadnji dan roka pa se je iztekel dne 7. 1. 2019. Tožnica je vlogo z manjkajočimi podatki dopolnila s priporočeno pošiljko, oddano na pošto dne 8. 1. 2019, torej prepozno oz. en dan prepozno. Glede na navedeno je organ v skladu z drugim odstavkom 26. člena Zakona o športu (v nadaljevanju ZŠpo-1) vlogo s sklepom zavrgel. 3. Tožnica toženi stranki očita napačno uporabo materialnega prava, nepopolno oziroma napačno ugotovljeno dejansko stanje oziroma, da je bil iz ugotovljenih dejstev napravljen napačen sklep o dejanskem stanju ter kršitve pravil postopka, ki so vplivale na zakonitost oziroma pravilnost odločbe.

4. Dne 9. 11. 2018 je oddala popolno elektronsko vlogo oziroma prijavo na javni razpis, kljub temu pa je bila 27. 12. 2018 pozvana k dopolnitvi vloge. Pozivu je bila priložena preglednica, v katero naj tožnica vpiše manjkajoči podatek. Slednja je pozivu sledila in z dopolnitvijo vloge št. 410-0003/2018-4, datirano na 7. 1. 2019, toženi stranki poslala izpolnjeno preglednico.

5. Izpodbijani sklep je pomanjkljivo obrazložen, v posledici česar ga ni mogoče preizkusiti, zato je tožena stranka zagrešila absolutno bistveno kršitev pravil postopka iz tretjega odstavka 27. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) v povezavi z 2. točko prvega odstavka 27. člena ZUS-1, in sicer kršitev iz 4. točke prvega odstavka 237. člena ZUP v povezavi s 7. točko drugega odstavka 237. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Izpodbijana odločitev namreč ne vsebuje podatka katere dokaze je tožena stranka presojala pri izdaji sklepa, na kaj oz. kateri del vloge se je dopolnitev nanašala.

6. Tožnica ugotovitvi tožene stranke, da je oddala nepopolno vlogo, oporeka. Manjkajoči podatek se namreč nanaša na višino sredstev po zaključenem računu v letu 2017, in sicer se v preglednico vpiše celotne odhodke tega leta. Manjkajoči podatek ni bistvena sestavina predmetnega postopka, ker je dostopen iz javnih evidenc in s tem preverljiv ter gre posledično za splošno znano dejstvo do katerega bi tožena stranka lahko dostopala sama. Že iz tega razloga je oddano elektronsko vlogo šteti za popolno, saj le ta nima nobene bistvene pomanjkljivosti in izpolnjuje zahteve javnega razpisa.

7. Tožnica nadalje opozarja, da bi moral izpodbijani sklep vsebovati pravni pouk, iz katerega bi izhajala možnost pritožbe zoper izpodbijani sklep, s čimer bi sledili varstvu ustavnopravnih pravic do učinkovitega sodnega varstva kot to določa 22. člen Ustave RS.

8. Tožnica uveljavlja tudi zmotno uporabo materialnega prava, ker tožena stranka ni upoštevala določbe prvega odstavka 26. člena ZŠpo-1. Rok za odpravo pomanjkljivosti ima namreč naravo instrukcijskega roka, kar pomeni, da zamuda nima neposrednih zakonskih posledic in ne pomeni bistvene kršitve pravil postopka oziroma prepozno dopolnjene vloge. Tožnica je vlogo dopolnila v roku, ki ni bil daljši od 15 dni, torej znotraj zakonsko določenega razpona. Tako dopolnjena vloga je bila toženi stranki posredovana pravočasno, posledično pa bi morala slednja vlogo tožnice tudi meritorno obravnavati. Opozarja pa, da ji je bil poziv k dopolnitvi posredovan v prednovoletnem času, in da je zaradi tako postavljenega roka imela za dopolnitev vloge zgolj tri delovne dni časa. Opozarja tudi na zavajajoče zaključke tožene stranke v izpodbijanem sklepu. Ne drži trditev, da je bila tožnica obveščena 27. 11. 2018. Na pozivu za dopolnitev je res naveden datum 27. 11. 2018, vendar je bil tožnici vročen šele dne 27. 12. 2018. Tožnici se zato poraja dvom v pošteno postopanje tožene stranke in prepričanje, da je bila njena vloga očitno že v naprej obsojena na neuspeh.

9. Ob upoštevanju zgoraj navedenega tožnica naslovnemu sodišču predlaga, da izvede ponujene dokaze in tožbi ugodi in in izpodbijani sklep odpravi oziroma podrejeno tožbi ugodi in s sodbo izpodbijani upravni akt odpravi ter vrne zadevo toženi stranki v ponovni postopek (tretji odstavek 64. člen ZUS-1) in ji naloži, da v roku 30 dni od prejema te sodbe izda nov upravni akt. Predlaga tudi povrnitev stroškov.

10. Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka vse navedbe tožnice v kolikor se z njimi izrecno ne strinja, predlaga, da se primarni in podredni tožbeni zahtevka zavrneta vključno s stroškovnim delom zahtevka.

11. Navaja, da je bil izpodbijani sklep ustrezno obrazložen oziroma je bila pomanjkljivost vloge tožnice natančno opredeljena. Poleg opredelitve pomanjkljivosti vloge je tožena stranka pozivu priložila tudi obrazec – preglednico, ki jo je tožnica oddala na pošto 8. 1. 2019, torej po preteku postavljenega 8 dnevnega roka. Tožena stranka pojasnjuje tudi, da je v konkretnem razpisu izdala 175 pozivov za dopolnitev, od tega je bilo 15 povsem enakih pozivov (skupaj s pozivom tožnici 16), kot je poziv za tožnico z rokom dopolnitve 8 dni.

12. Tožena stranka zavrača tudi očitek zmotne uporabe materialnega prava. Rok 8 dni je veljal za vse dopolnitve v okviru predmetnega razpisa in je imela tožnica na voljo vsaj 3 delovne dni, da na toženo stranko naslovi vlogo za podaljšanje roka. Sicer je predmetni rok šteti kot materialni rok prekluzivne narave, ki ga ni možno podaljšati, ker je določen v 7. točki razpisa. Velja za vse kandidate in ga je potrebno kot takega upoštevati že iz načela enakopravne obravnave vseh kandidatov. Navedeno potrjujeta tudi odločbi Upravnega sodišča IV U 141/2011 in U 2305/2007. Neutemeljeno je tudi sklicevanje tožnice na praznike, saj tudi neposredno po praznikih svoje vloge ni dopolnila in jo je dopolnila šele 8. 1. 2019. 13. Neutemeljene so tudi navedbe tožbe, da iz izpodbijanega sklepa ne izhaja razlog za zavrženje vloge. V sklepu je namreč jasno določen razlog za obravnavo vloge kot nepopolne, postopek dopolnitve in razlog za odločitev.

14. Neutemeljena je tudi trditev tožnice, da bi morala vlogo obravnavati kot popolno, saj je z dopolnitvijo vloge sama priznala, da je bila vloga nepopolna. Glede na prepozno dopolnitev vloge, pa vloge ni mogoče materialno obravnavati, temveč jo je bilo treba zavreči s sklepom. Ob tem pa je tožena stranka upoštevala tako določila ZUP, kot določila razpisa. Temu zaključku pa sledi tudi ustrezni pravni pouk, na podlagi katerega pritožba ni dovoljena.

15. Glede na navedeno tožena stranka predlaga, da se tožba zavrne. Priglaša tudi stroške postopka.

16. Tožnica v pripravljalni vlogi v celoti prereka navedbe tožene stranke iz odgovora na tožbo in navaja, da so navedbe o kontaktiranju odgovorne osebe tožene stranke v zvezi z oddajo vloge po poteku roka neresnične. Prav tako na zadevo ne vplivajo navedbe v zvezi z dopolnjevanjem vlog v drugih zadevah, ker se vsaka vloga, ki jo vloži vložnik in za katero se uporabljajo določila ZUP, presoja samostojno in neodvisno od ostalih vlog. Zavrača tudi navedbe, da prijave na javni razpis ne gre šteti kot popolne. Tožnica je namreč poudarila, da se je manjkajoči podatek nanašal na višino sredstev po zaključenem računu v letu 2017 (celotni odhodki leta), ki ni bistvena sestavina predmetnega postopka, saj je le-ta dostopen iz javnih evidenc oz. AJPES-a in s tem preverljiv ter gre posledično za splošno znano dejstvo, ki bi ga lahko skladno z določbo tretjega odstavka 66. člena ZUP, v povezavi z določbo 139. člena ZUP pridobila tožena stranka sama. Tožnica oporeka tudi opredelitvi 8 dnevnega roka kot materialno prekluzivnega. Gre za instrukcijski rok, zato njegova zamuda nima neposrednih zakonskih posledic za tožnico. Tožena stranka se ni opredelila niti do očitka zavlačevanja obravnave vloge in v tej zvezi podaja dvom v pošteno postopanje tožene stranke.

**K I. točki izreka:**

17. Tožba ni utemeljena.

18. Sodišče je v obravnavani zadevi odločilo brez glavne obravnave, saj sta obe stranki sodišču posredovali podpisano pisno soglasje, da sodišče o sporu odloči na podlagi pisnih vlog in pisnih dokazov brez glavne obravnave na podlagi 279.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 22. členom ZUS-1. Sodišče je na podlagi navedenega v zadevi odločilo na podlagi listin v upravnem in sodnem spisu ter o zadevi odločilo prednostno (tretji odstavek 279.a člena ZPP).

19. V obravnavani zadevi je sporna odločitev tožene stranke, ki je tožničino vlogo na Javni razpis zavrgla, ker je tožnica vlogo z manjkajočimi podatki dopolnila prepozno, dne 8. 1. 2022, en dan po izteku roka.

20. V obravnavani zadevi sodišče uvodoma pojasnjuje, da se razpisni postopek uvršča med javnopravne zadeve in ne zadeve, ki so opredeljene kot upravne v določbi 2. člena ZUP. Taka opredelitev razpisnih postopkov pa v nadaljevanju pomeni uporabo določbe 4. člena ZUP, ki določa, da se v takih stvareh upravni postopek smiselno uporablja, če ta področja niso urejena s posebnim postopkom. Tako v zadevah kot je obravnavana ne gre za strogo formalizirani in podrobno regulirani upravni postopek, ampak smiselno uporabo ZUP namenjeno možnosti učinkovitega uveljavljanja pravic, to pa je mogoče zgolj v primeru spoštovanja določenih postopkovnih pravil. Smiselna uporaba določb ZUP, v zadevah kot je obravnavana, je torej predpisana le v primeru, ko posamezna vprašanja niso urejena s posebnim predpisom.

21. V obravnavani zadevi ni sporno, da je bil Javni razpis objavljen na podlagi določil ZŠpo-1. Slednji v 16. členu določa način izbire programov in področij letnega programa športa in v 17. členu vrsto in uporabo postopkov za zagotavljanje programov (tudi kot Javni razpis) ter v 18. členu določa, da se za vprašanja postopka izbire in sofinanciranja izvajanja letnega programa športa, ki niso urejena s tem zakonom, smiselno uporablja zakon, ki ureja splošni upravni postopek. Glede na navedene določbe zakona po presoji sodišča v zadevi ne more biti sporna subsidiarna in smiselna uporaba določb ZUP, niti namen uporabe teh določb. Sodišče zato, enako kot tožnica, opozarja, da določbe ZŠpo-1 v 26. členu vsebujejo izrecno določbo o načinu dopolnjevanja vlog. Tako je v določbi prvega odstavka 22. člena določeno, da komisija v roku osmih dni od odpiranja vlog pisno pozove tiste vlagatelje, katerih vloge ne vsebujejo vseh z razpisno dokumentacijo zahtevanih dokumentov (nepopolne vloge), da jih dopolnijo. Rok za dopolnitev ne sme biti krajši od 8 dni in ne daljši od 15 dni in v drugem odstavku določena posledica nedopolnitve vloge v zahtevanem roku (če vlagatelj vloge ne dopolni v zahtevanem roku, izvajalec razpisa vlogo zavrže s sklepom) ter izrecno določeno, da pritožba zoper sklep ni dovoljena.

22. V obravnavani zadevi mora sodišče odgovoriti na sporno vprašanje, ali je, ob prej navedeni določbi 22. člena ZŠpo-1, imel upravni organ podlago, da v 7. točki javnega razpisa določi 8 dnevni rok za dopolnitev vloge in posledično v tem roku zahteva od tožnice dopolnitev nepopolne vloge.

23. Odločitev sodišča temelji na upoštevanju pravne narave javnega razpisa, ki predstavlja materialni okvir odločanja o dodelitvi sredstev, katerega vsebina mora temeljiti na določbah predpisa, v obravnavani zadevi ZŠpo-1. Po presoji sodišča, ki je upoštevalo vsebino določbe prvega odstavka 22. člena ZŠpo-1, določitev 8 dnevnega roka za dopolnitve vloge temelji na predpisu, kar pomeni tudi, da je tožena stranka izpodbijano odločitev pravilno oprla na podatke o teku (in poteku) roka za dopolnitev vloge. Določitev roka v Javnem razpisu pa pomeni tudi, da tega roka, ki velja za vse prijavitelje, ni mogoče podaljšati in ima prekluzivno naravo. Zamuda takega (sicer procesnega) roka, pa ima za posledico izgubo pravice do določenega dejanja v postopku. Sodišče iz tega razloga kot neutemeljene zavrača tožbene navedbe, da bi rok moral biti določen v razponu in navedbe, ki se nanašajo na čas (praznični) vročitve poziva za dopolnitev. Razpisni postopki namreč zahtevajo relativno hitro postopanje in v njih nastopa veliko število strank, zato je temu prilagojena (v Javnem razpisu) tudi določitev roka. Prav tako določitev (nepodaljšljivega) roka v Javnem razpisu omogoča vsem prijaviteljem enako obravnavo, torej pravico da pod enakimi pogoji sodelujejo v postopku javnega razpisa.

24. V nadaljevanju pa se je sodišče opredelilo do tožbenega ugovora, da je bila tožničina vloga popolna že ob vložitvi oziroma je tožena stranka kot manjkajočega opredelila podatek - prijavni obrazec FŠO 2019-0 na katerega bi bilo treba vpisati podatek razviden iz javnopravnih evidenc (AJPES).

25. Sodišče v zvezi z navedenim ugovorom ponovno pojasnjuje, da mora prijavitelj izpolnjevati v javnem razpisu določene razpisne pogoje. Upoštevanje razpisnih pogojev izhaja iz zahteve 14. člena Ustave RS (enakost pred zakonom), da morajo biti vsi prijavitelji enakopravno obravnavani, na podlagi enakih pogojev in meril ter načina obravnavanja vlog. Sodišče po ustaljeni upravo sodni praksi v upravnem sporu presoja le skladnost javnega razpisa, njegove vsebine, pogojev, kriterijev oziroma meril z zakonom, ne pa primernosti oziroma ustreznosti določenega pogoja oziroma merila iz javnega razpisa, kar pomeni, da zahtevani podatki po presoji sodišča oziroma presoja primernosti zahteve za predložitev podatkov ne more biti predmet presoje v upravnem sporu. Ob navedeni obrazložitvi narave in pomena določil javnega razpisa in obsegu presoje teh določil v upravnem sporu in nadaljnji nesporni ugotovitvi, da tožnica vlogi ni priložila z Javnim razpisom zahtevanega prijavnega obrazca FŠO 2019-0 (drugi odstavek 8. točke Javnega razpisa) je sodišče tožbeni ugovor, da je tožnica vložila popolno vlogo, zavrnilo kot neutemeljen.

26. Kot neutemeljenega pa sodišče zavrača tudi tožbeni ugovor, da je izpodbijani sklep obremenjen z bistveno kršitvijo določb upravnega postopka, zato ga ni mogoče preizkusiti. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja po presoji sodišča pravilna in z listinami spisa podprta ugotovitev, da je bila tožnica 27. 11. 2018 pisno obveščena o pomanjkljivosti vloge in rokom za njeno dopolnitev. Iz obrazložitve sklepa, čemur tožnica ne ugovarja, je razvidno tudi, da je bil tožnici poziv vročen 28. 11. 2018, da je 8 dnevni rok za dopolnitev začel teči 29. 12. 2018 in iztekel 7. 1. 2019. Prav tako med strankami ni sporen v obrazložitvi sklepa zapisan podatek, da je tožnica vlogo z manjkajočimi podatki dopolnila šele 8. 1. 2019, torej po poteku roka 8 dni. Navedena obrazložitev, ki utemeljuje odločitev izraženo v izreku, po presoji sodišča zadošča standardu obrazložitve odločbe in omogoča presojo pravilnosti in zakonitosti izpodbijane odločitve.

27. Sodišče zavrača tudi tožbeni ugovor, da je bila tožnica zaradi odločitev o zavrženju vloge prikrajšana za vložitev pravnega sredstva. Tožnica je namreč z vložitvijo tožbe zoper navedeni sklep pravico do pravnega sredstva izkoristila, vendar s tem pravnim sredstvom ne more doseči vsebinske obravnave nepopolne vloge.

28. Ker je iz zgoraj navedenih razlogov odločitev tožene stranke pravilna, je sodišče na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 tožbo zavrnilo.

**K II. točki izreka:**

29. Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.