Jedro

Stranke lahko učinkovito uveljavljajo svoje interese v postopku le, če se lahko zanesejo na ravnanja in stališča sodišča (pravica do poštnega sojenja iz 22. in 23. člen Ustave in načelo pravne varnosti kot podnačelo pravne države iz 2. člena Ustave). Ko je sodišče prve stopnje najprej sprejelo listino kot pravočasno in s tem tudi utemeljitev stranke za kasnejšo predložitev, nato pa oprlo svojo odločitev na očitek o njeni nepravočasnosti, je bilo pojasnjeno izhodišče kršeno.

Če je dolžnik že v ugovoru navedel listino, pri tem pa podal ustrezno pojasnilo, zakaj je hkrati z ugovorom ni predložil, je dopustno tak ugovor vsebinsko presojati kot obrazložen ugovor.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se v II in III. točki izreka razveljavi in se mu v tem obsegu zadeva vrne v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugodilo ugovoru dolžnika E.F. kot zastavitelja, glede tega dolžnika razveljavilo sklep o izvršbi in predlog za izvršbo zoper tega dolžnika kot zastavitelja zavrglo (I. točka izreka), ugovor dolžnika Z.K. z dne 10. 9. 2012 je zavrnilo (II. točka izreka) in odločilo, da krije sam svoje ugovorne stroške (III. točka izreka) in predlog dolžnika Z.K. za povrnitev stroškov sestave predloga za razveljavitev klavzule o pravnomočnosti in izvršljivosti zavrnilo (IV. točka izreka).

2. Dolžnik Z.K. v pravočasni pritožbi navaja, da je dne 2. 9. 2004 sklenil z E.F. pogodbo o prenosu poslovnega deleža, s čimer je iz družbe M. d.o.o. izstopil še pred njenim izbrisom. Pojasnjuje, da v času vložitve ugovora ni razpolagal s pogodbo, saj mu je E.F., ki je vse urejal, ni želel izročiti. Poslužil se je poizvedb pri notarjih in šele 12. 7. 2013 pridobil odpravek notarskega zapisa pri notarki D.K.. Dolžnik že več kot 30 let živi v Švici in je vse urejal E.F.. Meni, da bi sodišče prve stopnje moralo predloženo listino upoštevati, saj jo je predložil takoj, ko mu jo je uspelo pridobiti. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek. Priglaša pritožbene stroške.

3. Upnica ni odgovorila na pritožbo.

4. Pritožba je utemeljena.

5. S tem, ko sodišče prve stopnje ni upoštevalo predloženega notarskega zapisa SV 342/01 z dne 12. 4. 2001, ki ga je dolžnik predložil skupaj z vlogo z dne 15. 7. 2013, je kršilo dolžnikovo pravico do izjave (8. točka drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ). S tem je podana postopkovna kršitev, ki že sama zase pomeni razlog za razveljavitev sodne odločbe, zato je sodišče druge stopnje, ne da bi se spuščalo v vsebinsko pravilnost sprejete odločitve, pritožbi ugodilo, sklep v delu, ki se nanaša na zavrnitev dolžnikovega ugovora s pripadajočo stroškovno odločitvijo (II. in III. točka izreka) razveljavilo in v tem obsegu sodišču prve stopnje vrnilo zadevo v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

6. Sodišče prve stopnje je zavzelo prestrogo stališče glede učinkov prekluzije v zvezi s predložitvijo obravnavane listine, na katero se je dolžnik sicer skliceval že v ugovoru, a jo predložil kasneje. Odstop od obveznosti sodišča, da pretehta dokaze z vidika njihove relevantnosti, kar je učinek upoštevanja prekluzije, pomeni poseg v ustavno pravico do izjave. Ta pa je dopusten le, če se z njim (upoštevaje tudi splošno načelo sorazmernosti) uresniči interes pospešitve in koncentracije postopka. Zaradi hudih posledic za stranke in materialno pravilnost sodne odločbe ima sistem prekluzij v postopku strogo izjemen značaj. Negativne posledice prekluzije so zato utemeljene le, če je stranka prekršila obveznost prispevanja k pospešitvi postopka, pri čemer jo mora bremeniti krivda za takšno ravnanje.(1)

7. V obravnavani zadevi pospešitev postopka ni bila prizadeta, saj je bila listina predložena, še preden je vročalo sodišče prve stopnje dolžnikov ugovor skupaj z obravnavano listino v odgovor upniku (dopis z dne 7. 5. 2015 s pripadajočo odredbo o vročanju z dne 6. 5. 2015). Ravnanje sodišča prve stopnje, da je poslalo navedeno listino upniku v izjavo, tudi izkazuje prepričanje sodišča, da gre za del upoštevnega procesnega gradiva, o katerem je potrebna vsebinska opredelitev stranke. Pri tem iz poziva sodišča prve stopnje upniku izhaja, da gre za obrazložen dolžnikov ugovor. Navedeno ravnanje sodišča je bistveno pri oceni očitka sodišča prve stopnje, da dolžnik ni pojasnil, zakaj listine ni mogel predložiti brez svoje krivde pravočasno z ugovorom. Dolžnik je namreč že v ugovoru navedel, da z listino ne razpolaga, kar ni sam po sebi razlog, ki ga sodišče prve stopnje ne bi smelo upoštevati.

8. V pojasnjenih okoliščinah je dolžnik upravičeno pričakoval, da bo sodišče prve stopnje obravnavano listino tudi vsebinsko presojalo. Stranke lahko učinkovito uveljavljajo svoje interese v postopku le, če se lahko zanesejo na ravnanja in stališča sodišča (pravica do poštnega sojenja iz 22. in 23. člen Ustave in pravna varnost kot podnačelo pravne države iz 2. člena Ustave). Ko je sodišče prve stopnje najprej sprejelo listino kot pravočasno in s tem tudi utemeljitev stranke za kasnejšo predložitev, nato pa oprlo svojo odločitev na očitek o njeni nepravočasnosti, je bilo pojasnjeno izhodišče kršeno. Nenazadnje je sodišče prve stopnje sprejelo odločitev o ugovoru šele skoraj tri leta in pol po vložitvi ugovora, ugovor pa vročalo v odgovor več kot dve leti in pol po vložitvi ugovora. Očitno je tek postopka določala (pre)obremenjenost sodišča, kasnejša predložitev listine s strani stranke pa ni imela nobenega pomena za njegov tek.

9. Sodišče prve stopnje je zakonsko besedilo drugega odstavka 53. člena ZIZ že samo dopolnilo v smislu dopustnih kasnejših novot ob upoštevanju nekrivde stranke (22. točka obrazložitve). Če je dolžnik že v ugovoru navedel listino, pri tem pa podal ustrezno pojasnilo, zakaj je hkrati z ugovorom ni predložil, je dopustno tak ugovor vsebinsko presojati kot obrazložen ugovor.

10. Sodišče prve stopnje bo v novem postopku moralo ob upoštevanju pojasnjenih stališč ponovno preučiti procesno gradivo, ki sta ga v postopku podali stranki, še posebej pa se vsebinsko opredeliti do s strani dolžnika predložene listine notarskega zapisa SV 342/01 z dne 12. 4. 2001. 11. Odločitev o pritožbenih stroških je sodišče druge stopnje pridržalo za končno odločbo v skladu z določilom tretjega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

Op. št. (1) : Več o tem Galič, A: Ustavno civilno procesno pravo, GV Založba, Ljubljana, 2004, str. 214 in 2015.