Jedro

Iz tožničine prošnje za dodelitev BPP kljub dvema pozivoma k dopolnitvi vloge, ni razvidno kaj pravzaprav želi, zato tudi niso izpolnjeni pogoji za meritorno odločanje o njeni prošnji.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Predsednica Okrožnega sodišča v Kopru je s sklepom z dne 20. 3. 2014 zavrgla prošnjo tožnice za dodelitev brezplačne pravne pomoči z dne 14. 1. 2014. Iz obrazložitve izhaja, da je tožničino prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči pravdni oddelek Okrožnega sodišča v Kopru odstopil organu za Bpp (v nadaljevanju toženec) dne 14. 1. 2014. Ker iz odstopljene vloge tožnice z dne 8. 1. 2014, ki se je nanašala na zadevo R 138/2013, ni bilo mogoče ugotoviti pravnega problema tožnice, v zvezi s katerim želi pravno pomoč, jo je toženec z dopisoma z dne 16. 1. in 26. 2. 2014 pozval, da navede razloge in morebitna dokazila o sporni zadevi in naj na kratko opiše problem oziroma zadevo, v zvezi s katero prosi za brezplačno pravno pomoč.

Na podlagi ugotovitve, da prošnji niso bila priložena vsa potrebna dokazila oziroma da v njej niso bili navedeni podatki določeni v 24. in 32. členu Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP), potrebni za obravnavanje prošnje, in ob upoštevanju dejstva, da je bila tožnica dvakrat pozvana da v prošnji navede kaj pravzaprav želi in opozorjena na pravne posledice, če tega ne stori, je toženec njeno prošnjo zavrgel v skladu z drugim odstavkom 67. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) v zvezi z drugim odstavkom 34. člena ZBPP.

Tožnica s tožbo izpodbija navedeni sklep. Navaja, da ji doslej tako kot v postopku izdaje izpodbijanega sklepa, sodišča niso omogočila uveljavljanja pravic, ki so ji po zakonu in po Ustavi Republike Slovenije zagotovljene. Zatrjuje, da sodišča kontinualno kršijo 14. člen Ustave in da zato zahteva povračilo škode v denarju tako kot ji to zagotavlja 26. člen Ustave. Sklicuje se tudi na 2. člen Ustave in s tem v zvezi navaja okoliščine in dejstva zaradi katerih meni, da so sodišča do nje krivična. Smiselno sodišču predlaga, da tožbi ugodi in izpodbijano odločbo odpravi.

Toženec, ki odgovora na tožbo ni podal, je sodišču predložil spis opr. št. Bpp 25/2014. Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je izpodbijani sklep, ki temelji na podatkih v spisu Bpp 25/2014 pravilen in zakonit. Toženec je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa navedel ugotovljeno dejansko stanje in zakonske določbe s katerimi je utemeljil izpodbijano odločitev. Sodišče zato v celoti sledi utemeljitvi izpodbijanega sklepa in razlogov za svojo odločitev ne navaja (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, ZUS-1). V zvezi s tožbo pa še navaja: V obravnavani zadevi tožnica ne zanika dejstva, da jo je toženec z dopisoma dvakrat pozval naj prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči dopolni s podatki (okoliščinami in dejstvi o zadevi v zvezi s katero vlaga prošnjo za brezplačno pravno pomoč), ki jih pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči, mora po 24. členu ZBPP upoštevati organ za Bpp. Ne zanika niti dejstva, da je bila opozorjena na posledice, če prošnje ne bo dopolnila v skladu z zahtevo toženca. Ker iz podatkov v spisih ne izhaja, da je tožnica prošnjo dopolnila vsaj s podatkom o konkretni zadevi, v kateri naj bi ji bila protipravno povzročena škoda, se tudi sodišče strinja s stališčem toženca, da za meritorno odločanje ob tako pomanjkljivih dejstvih in okoliščinah v zvezi z zadevo za katero želi tožnica brezplačno pravno pomoč, pogoji niso bili izpolnjeni. Toženec je zato zavrženje tako pomanjkljive tožničine prošnje pravilno utemeljil na drugem odstavku 67. člena ZUP, na katerega napotuje 34. člen ZBPP. To pa pomeni, da v postopku izdaje izpodbijanega sklepa niso bile kršene določbe ZBPP in ZUP in da tožnici tudi niso bile kršene ustavne pravice, na katere se sklicuje v tožbi.

Sodišče tožnici pojasnjuje, da so za odločanje v tem upravnem sporu pravno pomembna le dejstva in okoliščine, ki se nanašajo na izpodbijano odločitev. Zato se v presojo utemeljenosti njenih pavšalnih navedb o škodi in pravici do odškodnine v drugih zadevah, sodišče ni spuščalo Na podlagi navedenega je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo po prvem odstavku 63. člena ZUS-1.