8. 6. 2006

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe, ki jo je vložil A. A. iz Ž., ki ga zastopa B. B., odvetnica v Z. Z., na seji senata dne 29. maja 2006 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

1.Ustavna pritožba zoper sklep Vrhovnega sodišča št. Kp 3/2003 z dne 13. 11. 2003 se ne sprejme.

2.Ustavna pritožba zoper sklep Vrhovnega sodišča št. I Ips 293/2003 z dne 2. 10. 2003 se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

A.

Vrhovno sodišče je s sklepom z dne 2. 10. 2003 zavrglo kot prepozno zahtevo za varstvo zakonitosti, ki jo je pritožnikova zagovornica vložila zoper pravnomočno obsodilno sodbo. Isto sodišče je s sklepom z dne 13. 11. 2003 zavrglo kot nedovoljeno pritožbo pritožnikove zagovornice zoper prvi sklep. Pritožnik vlaga ustavno pritožbo zoper oba sklepa in uveljavlja kršitev ustavne pravice iz 25. člena Ustave (pravica do pravnega sredstva). Pritožnik zatrjuje, da ga je Vrhovno sodišče s prvim sklepom prikrajšalo za pravico do pravnega sredstva, ker je v nasprotju z izrecno določbo četrtega odstavka 120. člena Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 63/94 in nasl. – ZKP) opravljeno vročitev sodbe sodišča druge stopnje štelo kot nebistveno za začetek teka roka za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti. Enako kršitev naj bi Vrhovno sodišče zagrešilo tudi z izdajo sklepa, s katerim je zavrglo pritožbo zoper prvi sklep kot nedovoljeno.

B. – I.

Ustava v 25. členu določa, da je vsakomur zagotovljena pravica do pritožbe ali drugega pravnega sredstva proti odločbam sodišč in drugih državnih organov, organov lokalne skupnosti in nosilcev javnih pooblastil, s katerimi ti odločajo o njegovih pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih. V zvezi s to določbo je Ustavno sodišče že večkrat pojasnilo, da pravica do pravnega sredstva po 25. členu Ustave več od dvostopenjskega sojenja (tj. več od pritožbe proti odločbi sodišča prve stopnje) ne zagotavlja (npr. v sklepu št. Up-112/94 z dne 6. 3. 1996, OdlUS V, 71). Pritožnik je imel zoper sodbo na voljo pritožbo. Kot izhaja iz navedb v ustavni pritožbi, je pritožbo vložil in o njej je bilo vsebinsko odločeno. Glede na to pritožniku očitno ni bila kršena pravica do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave. Ustavno sodišče zato ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo (1. točka izreka).

B. – II.

Po določbi prvega odstavka 52. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) se ustavna pritožba vloži v 60 dneh od vročitve posamičnega akta, zoper katerega je mogoča ustavna pritožba. Pritožniku je bil po podatkih, ki jih je Ustavnemu sodišču posredovalo Okrajno sodišče v Sevnici, sklep Vrhovnega sodišča, s katerim je zavrglo zahtevo za varstvo zakonitosti kot prepozno, vročen dne 17. 10. 2003, zagovornici pa dne 14. 10. 2003. Iz ustaljene ustavnosodne presoje izhaja, da vložitev nedovoljenega pravnega sredstva ne varuje roka za vložitev ustavne pritožbe. Z vložitvijo pritožbe zoper izpodbijani sklep kot nedovoljenim pravnim sredstvom si pritožnik roka za vložitev ustavne pritožbe ni varoval. Rok za vložitev ustavne pritožbe zoper sklep Vrhovnega sodišča o zavrženju zahteve za varstvo zakonitosti kot prepozne je tako pričel teči z njegovo vročitvijo. Pritožnik je ustavno pritožbo vložil dne 12. 2. 2004, torej po izteku zakonskega roka. Ustavno sodišče je zato ustavno pritožbo zoper sklep, s katerim je bila zavržena zahteva za varstvo zakonitosti kot prepozna, zavrglo (2. točka izreka).

C.

Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka in prve alineje prvega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednik senata dr. Zvonko Fišer ter člana dr. Ciril Ribičič in dr. Mirjam Škrk. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča, razen sodniku Jožetu Tratniku, ki je bil izločen. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednik senata dr. Zvonko Fišer