Jedro

Ker je storilec prekršek, s katerim je dosegel 18 kazenskih točk, storil 3.7.2010, bi sodišče prve stopnje moralo uporabiti določbo osmega odstavka 22. člena ZP-1, ki je veljala do 13.3.2011, saj je ta določala, da se prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije izreče za dobo do enega leta, sprememba te določbe z novelo ZP-1G pa za storilca ni milejša, da bi bilo mogoče uporabiti določbo drugega odstavka 2. člena ZP-1.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se storilcu R. K. izreče prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju R. S., za vse kategorije motornih vozil, za katere je imel dovoljenje dne 3. 7. 2010, za dobo 6 (šest) mesecev.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje storilcu izreklo prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju R. S. za vse kategorije motornih vozil, za katere je imel dovoljenje na dan 3. 7. 2010, ko je storil prekršek, s katerim je dosegel in presegel 18 kazenskih točk v cestnem prometu in sicer za dobo enega leta ter ga oprostilo plačila sodne takse.

Zoper takšen sklep se pritožuje storilčev zagovornik, ki v pritožbi navaja, da sodišče prve stopnje pri izdaji izpodbijanega sklep ne bi smelo uporabiti določbe osmega odstavka 22. člena Zakona o prekrških (ZP-1), ki je veljala v času izdaje izpodbijanega sklepa, temveč določbo, ki je veljala v času storitve prekrška, s katerim je storilec dosegel predpisano število kazenskih točk za izrek prepovedi uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju R. S. Z Zakonom o spremembah in dopolnitvah zakona o prekrških (ZP-1G) je namreč osmi odstavek 22. člena ZP-1 bil spremenjen tako, da je iz besedila „za dobo do enega leta“ bila črtana beseda „do“ in se od uveljavitve ZP-1G dalje lahko ta ukrep izreče le v trajanju enega leta, kar je za storilca strožje. V kolikor pa je sodišče prve stopnje že uporabilo citirani zakon napačno, bi moralo v čas trajanja prepovedi všteti tudi prepoved vožnje za čas enega meseca, ki mu je bila izrečena s sodbo Okrajnega sodišča v Sežani z dne 27. 10. 2011 ter storilcu tudi dati možnost odložitve izvršitve prepovedi uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju R. S., ker bi onemogočanje te pravice predstavljalo kršitev načela enakosti pred zakonom.

Pritožba je utemeljena.

Prvostopenjsko sodišče je v predmetnem postopku v 4. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa ugotovilo, da je storilcu bilo s plačilnim nalogom Postaje prometne policije L. z dne 26. 7. 2009, ki je postal pravnomočen 4. 8. 2009, za prekršek storjen 26. 7. 2009, izrečenih 5 kazenskih točk, s plačilnim nalogom Policijske postaje L. C. z dne 2. 9. 2010, ki je postal pravnomočen 11. 9. 2010, izrečenih 5 kazenskih točk za prekršek storjen 2. 9. 2010 in s sodbo Okrajnega sodišča v Sežani z dne 27. 10. 2011, ki je postala pravnomočna 26. 11. 2011, izrečenih 9 kazenskih točk za prekršek storjen 3. 7. 2010, pri čemer je vse prekrške storil z motornimi vozili B kategorije. Ob upoštevanju ugotovljenih dejstev je sodišče prve stopnje storilcu izreklo prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju R. S. za dobo enega leta, saj takšno posledico predpisuje tretji odstavek v zvezi s sedaj veljavnim osmim odstavkom 22. člena ZP-1. S tem pa je prvostopenjsko sodišče napačno uporabilo materialne določbe ZP-1, saj je spregledalo, da je storilec vse prekrške storil pred 13. 3. 2011, ko je začel veljati ZP-1G, s katerim je bila spremenjena določba osmega odstavka 22. člena ZP-1 tako, kot pravilno opozarja zagovornik v pritožbi. Določba osmega odstavka 22. člena ZP-1 je materialnopravne narave, saj v povezavi s tretjim odstavkom 22. člena ZP-1 določa pogoje za izrek prepovedi uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju R. S., ki je sankcija za prekršek (3. točka drugega odstavka 4. člena ZP-1), ter obseg izreka te sankcije. Skladno z načelom zakonitosti v kazenskem pravu (28. člen Ustave Republike Slovenije), ki je (v nekoliko bolj ohlapni obliki) določeno tudi v prvem odstavku 2. člena ZP-1, je potrebno uporabiti tiste materialnopravne določbe predpisa, ki so veljale v času storitve prekrška. Drugi odstavek 2. člena ZP-1 izjemoma dopušča retroaktivno veljavnost materialnopravnega predpisa, vendar le, če je za storilca milejši (prim. sodba Vrhovnega sodišča RS IV Ips 2/2012 z dne 17. 1. 2012; glej tudi sodba Vrhovnega sodišča IV Ips 52/2012 z dne 19. 7. 2012 in IV Ips 104/2011 z dne 17. 1. 2012), kar pomeni, da je novejši predpis mogoče uporabiti za prej storjeno dejanje le, če je za storilca milejši. Glede na drugi odstavek 2. člena ZP-1 bi tako sodišče prve stopnje pri izdaji izpodbijanega sklepa moralo uporabiti določbo osmega odstavka 22. člena ZP-1, ki je veljala do 13. 3. 2011, ki je določala, da se prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije izreče za dobo do enega leta, saj je ta določba veljala v času storitve prekrška, s katerim je storilec dosegel in presegel 18 kazenskih točk v cestnem prometu, saj so bili vsi prekrški, za katere so storilcu bile pravnomočno izrečene kazenske točke storjeni pred uveljavitvijo ZP-1G. Določba z novelo ZP-1G spremenjenega osmega odstavka 22. člena ZP-1 pa za storilca nikakor ni milejša, temveč strožja, zaradi česar so pritožbene navedbe o zmotni uporabi materialnega prava utemeljene.

Neutemeljeno pa zagovornik navaja, da bi sodišče prve stopnje moralo v čas trajanja prepovedi všteti tudi prepoved vožnje za čas enega meseca, ki je storilcu bila izrečena s sodbo Okrajnega sodišča v Sežani z dne 27. 10. 2011 ter storilcu tudi dati možnost odložitve izvršitve prepovedi uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije, saj v ZP-1 za takšne rešitve ni zakonske podlage. Četrti odstavek 113. c člena ZP-1 določa, da se čas, za katerega je bilo začasno odvzeto vozniško dovoljenje oziroma prepovedana vožnja, obdolžencu všteje v izrečeno sankcijo prepovedi vožnje motornega vozila določene vrste ali kategorije ali v čas, v katerem lahko ponovno pridobi vozniško dovoljenje, ki mu je zaradi sklepa ali sodbe prenehalo veljati.

Nobenega dvoma ni, da se navedena določba nanaša na primere, ko je bilo vozniško dovoljenje začasno odvzeto in storilcu prepovedana vožnja brez odvzema vozniškega dovoljenja v postopku začasnega odvzema vozniškega dovoljenja, predpisanega v 7.a poglavju ZP-1, kar pomeni, da se tudi določba četrtega odstavka 113. c člena ZP-1 o vštevanju začasnega odvzema vozniškega dovoljenja oziroma prepovedi vožnje nanaša na prepoved vožnje izrečene v teh primerih in ne na vštevanje stranske sankcije prepovedi vožnje motornega vozila kot je ta bila storilcu izrečena s sodbo o prekršku Okrajnega sodišča v Sežani. Prav tako glede na naravo sankcije prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, ki ima za storilca, ki poseduje veljavno vozniško dovoljenje izdano v Republiki Sloveniji, za posledico prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja in v primeru njene izvršitve mora za pridobitev novega vozniškega dovoljenja ponovno opraviti vozniški izpit, za imetnike tujega vozniškega dovoljenja pa ima izrekanje kazenskih točk in posledično prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije iz osmega odstavka 22. člena ZP-1 le učinek prepovedi vožnje, za imetnike tujega vozniškega dovoljenja odložitev izvršitve prepovedi uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju R. S. ne pride v poštev. Glede na navedeno in ker ZP-1 ne dopušča možnosti odložitve izvršitve prepovedi uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije, so neutemeljene pritožbene navedbe o dolžnosti sodišča prve stopnje o smiselni uporabi določb 202. d člena ZP-1. V kolikor pa pritožnik meni, da so predmetne določbe ZP-1 v nasprotju z Ustavo RS, lahko sproži ustrezne postopke pred Ustavnim sodiščem RS. Pritožbeno sodišče pa v tej smeri nima pomislekov.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi storilčevega zagovornika ugodilo in je izpodbijani sklep prvostopenjskega sodišča na podlagi devetega odstavka 163. člena ZP-1 spremenilo tako, da je storilcu ob uporabi osmega odstavka 22. člena ZP-1, ki je veljal v času storitve prekrška, s katerim je storilec dosegel in presegel 18 kazenskih točk v cestnem prometu izreklo prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju R. S. za dobo 6 (šestih) mesecev, pri čemer je pritožbeno sodišče upoštevalo predvsem vrsto in naravo prekrškov, zaradi katerih so storilcu bile izrečene kazenske točke (prekoračitev hitrosti v naselju ter dvakrat prekoračitev hitrosti na avtocesti) ter stopnjo ogrožanja varnosti drugih udeležencev v prometu.