Jedro

Pritožniku ni bilo onemogočeno obravnavanje pred sodiščem. Ker je postopek po tem naroku zaradi postavitve izvedenca medicinske stroke, ki je bil tudi zaslišan, trajal še skoraj leto in pol, je imel tožnik dovolj časa, da se je seznanil z vsebino izpovedbe priče in bi lahko oziroma bi moral konkretno navesti, kaj bi bilo treba pričo še vprašati ali ji predočiti.

Izrek

I. Pritožba zoper sodbo se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Pritožbi zoper sklep III P 1193/2018 - 83 z dne 4. 2. 2022 se ugodi in se izpodbijani sklep v delu, ki se nanaša na tožečo stranko, spremeni tako, da se stroški priče A. A. v višini 5,10 EUR izplačajo iz proračunskih sredstev na podlagi odločbe Okrožnega sodišča v Ljubljani BPP 510/2022 z dne 8. 3. 2022. III. Pritožbi zoper sklep III P 1193/2018 - 84 z dne 4. 2. 2022 se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se stroški priče B. B. v višini 19,28 EUR izplačajo iz proračunskih sredstev na podlagi odločbe Okrožnega sodišča v Ljubljani BPP 510/2022 z dne 8. 3. 2022. IV. Pritožbi zoper sklep III P 1193/2018 - 85 z dne 4. 2. 2022 se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se stroški priče C. C. v višini 17,98 EUR izplačajo iz proračunskih sredstev na podlagi odločbe Okrožnega sodišča v Ljubljani BPP 510/2022 z dne 8. 3. 2022.

Obrazložitev

**O pritožbi zoper sodbo**

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine v znesku 16.000 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi za čas od 27. 12. 2017 do plačila in tožniku naložilo, da mora v 15 dneh toženki povrniti 10,20 EUR pravdnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka paricijskega roka dalje.

2. Zoper sodbo se je iz vseh pritožbenih razlogov iz 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) pritožil tožnik. Sodišču prve stopnje očita, da mu ni omogočilo udeležbe na obravnavah, čeprav so za njegov izostanek obstajale opravičljive okoliščine. Tožnik je med postopkom prestajal zaporno kazen, zaradi česar je bila njegova udeležba na narokih, na katerih je želel biti navzoč, odvisna od razpoložljivosti kadra v ZPKZ X. Njegova pooblaščenka je pravočasno predlagala preložitev naroka, na katerem je bila med drugim zaslišana medicinska sestra A. A., ker je s strani zavoda prejela odgovor, da zaradi kadrovskih težav spremstvo za tožnikovo privedbo na narok ne bo realizirano. Sodišče je narok kljub temu opravilo. Tožniku je bila kršena pravica do udeležbe na naroku, s čimer je bila zagrešena bistvena kršitev postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Svoje odločitve pa tudi ni obrazložilo, ne na naroku ne v izpodbijani sodbi, s čimer je kršena pritožnikova ustavna pravica do argumentirane odločbe, ki je ena od sestavin poštenega obravnavanja.

V predmetnem postopku je bilo bistveno in najbolj sporno, kdaj in na kakšen način je bil tožnik pregledan in obravnavan pri zdravniku. Ker je tožnik zatrjeval povsem drugačno od stanja v zdravstveni dokumentaciji in navedb medicinske sestre A. A., bi bilo treba vsaj na naroku, na katerem je bila slednja zaslišana, zagotoviti navzočnost tožnika, ki bi že na samem naroku tudi sam naslavljal vprašanja priči in jo soočil s svojimi stališči in trditvami. Na tem naroku bi sodišče lahko opravilo tudi soočenje priče in tožnika, s čimer bi se šele lahko prepričalo, komu bo verjelo. Ker mu te možnosti ni dalo, so zaključki o poteku zdravljenja napačni. Ta kršitev je vplivala na celoten nadaljnji postopek, saj je tudi izvedenec izhajal iz dejanskega stanja oziroma poteka zdravljenja, kot je naveden v zdravstvenem kartonu (in ne iz trditev tožnika glede datumov obravnav in načina poteka zdravljenja), kar pa ne odraža pravega dejanskega stanja.

3. Pritožba je bila vročena toženki, ki nanjo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Tožnik je v tej pravdi zahteval plačilo odškodnine zaradi nepravočasne in nepravilne obravnave njegove poškodbe, ki jo je 13. 10. 2015 utrpel med opravljanjem dela v času prestajanja zaporne kazni v ZPKZ X. Sodišče prve stopnje je po izvedenem dokaznem postopku in oceni vseh dokazov, tudi mnenja sodnega izvedenca medicinske stroke, zaključilo, da je bilo v konkretnem primeru ravnanje medicinske sestre A. A. in zdravnice D. D. v skladu z veljavno medicinsko doktrino in prakso in posledično tožbeni zahtevek zavrnilo.

6. Tožnik je bil ves čas trajanja postopka (in je še vedno) na prestajanju zaporne kazni. V pritožbi trdi, da mu ni bila omogočena udeležba na narokih, ki je bila odvisna od razpoložljivosti kadra v ZPZK X, zato so za njegov izostanek obstajale opravičljive okoliščine. Sodišče prve stopnje je opravilo več narokov za glavno obravnavo, na enem (4. 5. 2021) je bil tožnik tudi zaslišan. Konkretizirana pritožbena graja se nanaša le na narok dne 28. 9. 2021 (in ne 4. 5. 2021, kot je večkrat napačno navedeno v pritožbi), na katerem je bila kot priča zaslišana medicinska sestra A. A. Obstoj morebitne v pritožbi očitane bistvene kršitve določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker sodišče kljub prošnji tožnikove pooblaščenke naroka ni preložilo, je zato pritožbeno sodišče ugotavljalo le v zvezi s tem narokom.

7. Iz podatkov v spisu izhaja, da je tožnikova pooblaščenka z elektronsko pošto (list. št. 370) dne 28. 9. 2021 prosila za preložitev naroka, razpisanega za 28. 9. 2021, ker ZPKZ X zaradi kadrovskih težav ni mogel izvršiti spremstva tožnika. Iz zapisnika naroka (list. št. 386) nadalje izhaja, da je pooblaščenka pojasnila, da je v dopoldanskem času po elektronski pošti poslala prošnjo za preložitev naroka, ker tožnik ne bo priveden, o čemer je bila obveščena 27. 9. 2021. Sodnica je pojasnila, da bo narok opravila. Pooblaščenka tožnika je uveljavljala bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

8. Strankina pravica do izjave se nanaša tudi na dokazni postopek1 (med drugim ima stranka pravico sodelovanja pri izvajanju dokazov, predvsem pravico do zastavljanja vprašanje pričam, izvedencem in strankam2), vendar po presoji pritožbenega sodišča v okoliščinah konkretnega primera ni bila kršena.

9. Pritožnik trdi, da bi bilo treba na naroku, na katerem je bila zaslišana A. A., zagotoviti njegovo navzočnost, da bi lahko že na naroku naslavljal vprašanja tej priči in jo soočil s svojimi stališči in trditvami. Ker je tožnika na naroku zastopala odvetnica, ni bilo nobene ovire, da to stori ona. Že pred zaslišanjem A. A. je bilo tudi jasno, kaj v zvezi s potekom zdravljenja (zlasti glede spornega datuma prvega obiska ambulante in neskladij med trditvami tožnika in zapisi v medicinski dokumentaciji) trdi tožnik, ki je bil v zvezi s potekom zdravljenja tudi zaslišan. Iz zapisnika naroka z dne 28. 9. 2021 nadalje izhaja, da je tožnikova pooblaščenka priči zastavila številna vprašanja.

10. Ker je postopek po tem naroku zaradi postavitve izvedenca medicinske stroke, ki je bil tudi zaslišan, trajal še skoraj leto in pol, je imel tožnik dovolj časa, da se je seznanil z vsebino izpovedbe priče A. A. in bi lahko oziroma bi moral konkretno navesti, kaj bi bilo treba pričo še vprašati ali ji predočiti. Povedano drugače, moral bi navesti, kaj bi jo dodatno (poleg vprašanj njegove pooblaščenke) vprašal sam, če bi bil na naroku prisoten, in v zvezi s tem predlagati predlagati ponovno zaslišanje priče. Tega v postopku pred sodiščem prve stopnje niti sedaj v pritožbi ni navedel. Tudi tega, kako bi lahko njegovo soočenje s pričo vplivalo na drugačno ugotovitev dejanskega stanja, pritožnik ne pojasni.

11. Pritožbeno sodišče na podlagi navedenega ugotavlja, da pritožniku ni bilo onemogočeno obravnavanje pred sodiščem, zato v pritožbi očitana bistvena kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni podana. Ker tudi kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP) ni ugotovilo, je pritožbo zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP).

**O pritožbah zoper sklepe**

12. S tremi sklepi z dne 4. 2. 2022 je sodišče prve stopnje odmerilo stroške trem pričam, ki so bile zaslišane na naroku 28. 9. 2021. Stroške priče A. A. je odmerilo na 10,20 EUR in pravdnima strankama naložilo, da ji v 8 dneh povrneta vsaka 5,10 EUR. Stroške priče B. B. v višini 19,28 EUR in priče C. C. v višini 17,98 EUR je naložilo v plačilo tožniku.

13. Zoper navedene sklep se je v treh ločenih pritožbah pravočasno pritožil tožnik in v vseh med drugim navedel, da je zaprosil za odobritev brezplačne pravne pomoči za kritje stroškov pričnin, o čemer še ni odločeno, zaradi česar predlaga, da sodišče sklep(e) razveljavi in sklene, da se ta strošek izplača iz proračuna, podredno pa, da odločanje o pritožbi odloži do prejema odločbe Okrožnega sodišča v Ljubljani, s katero bo odločeno o njegovi prošnji za oprostitev plačila stroškov pričnin.

14. Pritožbe so utemeljene.

15. Dne 18. 3. 2022 je tožnik pritožbe dopolnil s predložitvijo odločbe Okrožnega sodišča v Ljubljani Bpp 510/2022 z dne 8. 3. 2022, iz katere izhaja, da je bila tožniku dodeljena brezplačna pravna pomoč kot oprostitev plačila stroškov prič po vseh treh sklepih sodišča z dne 4. 2. 2022. Zaslišanje prič je predlagal tožnik.

16. Zaradi navedenega je višje sodišče pritožbam ugodilo, in izpodbijane sklepe spremenilo tako, kot izhaja iz II., III., in IV. točke izreka tega sklepa (3. točka 365. člena ZPP).

1 Sklep Up 12/97 z dne 25. 3. 1999. 2 J. Zobec, Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 3. knjiga, str. 296.