Jedro

Do prekinitve postopka pride po samem zakonu z dnem, ko je zoper stečajnega dolžnika objavljen oklic o začetku stečajnega postopka (ne glede na njegovo pravnomočnost).

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je prvostopenjsko sodišče sklenilo, da se postopek, ki je bil prekinjen zaradi nastopa posledic začetka stečajnega postopka nad toženo stranko, nadaljuje dne 26.1.2015. 2. Zoper ta sklep se je pritožil toženec in navedel, da je nezakonit. V njem ni nikjer zapisano, kdaj je bil postopek prekinjen, zato se ga ne da preizkusiti. V obrazložitvi sklepa pa je naredilo sodišče več napak. V zadevi St 1 je arbitrarnost ravnanja prvostopenjskega sodišča presegla vse meje zdravega razuma, bili so izdani že kar štirje sklepi o začetku stečajnega postopka, in sicer: 19.5.2011, 7.5.2012, 10.10.2013 in 8.8.2014, ne pa 8.8.2012. Vsi so bili tako ali drugače razveljavljeni. To ni razvidno iz izpodbijanega sklepa, kjer je tudi napaka pri navedbi datumov sklepa. Ker pritožniku ni jasno, kakšne učinke ima ta napaka, jo prereka.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Prvostopenjsko sodišče je svojo odločitev pravilno oprlo na določbo prvega odstavka 244. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP), ki določa. da nastanejo pravne posledice začetka stečajnega postopka z dnem objave oklica tega postopka, in na določbo 4. točke prvega odstavka 205. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), v skladu s katerima se pravdni postopek prekine, ko nastanejo pravne posledice začetka stečajnega postopka nad eno izmed pravdnih strank. Do prekinitve postopka torej pride po samem zakonu z dnem, ko je zoper stečajnega dolžnika objavljen oklic o začetku stečajnega postopka (ne glede na njegovo pravnomočnost) (1). Ker pravdno sodišče v takšnem primeru ne odreja prekinitve, ampak samo ugotovi dejstvo o objavi začetka stečajnega postopka in o pravni posledici te objave (kar je prvostopenjsko sodišče v svoji obrazložitvi tudi jasno navedlo), ni mogoče sklepu, ki v izreku ne vsebuje datumov o začetku stečajnega postopka očitati, da je nezakonit, in da se ga ne da preizkusiti.

5. V predmetni pravdni zadevi je pravno relevanten le del sklepa, s katerim je prvostopenjsko sodišče odločilo, da se pravdni postopek (ki je torej bil prekinjen po samem zakonu) nadaljuje, ker je bil tudi zadnji sklep o začetku stečajnega postopka (z dne 8.8.2014, kot datum pravilno navaja pritožba) razveljavljen in torej ni (v času odločanja prvostopenjskega sodišča) več bilo razlogov za prekinitev postopka. Tega dela sklepa pa pritožba ni izpodbijala.

6. Napaka, ki jo pritožba izpostavlja, v zvezi z zapisom datuma zadnjega sklepa, s katerim je stečajno sodišče odločalo za začetku stečajnega postopka, je kvečjemu pisna napaka, katero lahko sodišče v skladu s 328. členom ZPP kadarkoli odpravi. Na pravilnost odločitve prvostopenjskega sodišča pa ni imela nobenega vpliva.

7. Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče pritožbo tožene stranke zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

op. št. 1: v skladu z drugim odstavkom 244. člena ZFPPIPP nastanejo v primeru, ko je bil sklep o začetku stečajnega postopka na podlagi pritožbe razveljavljen, pa je bil nato ponovno izdan sklep o začetku stečajnega postopka, pravne posledice začetka stečajnega postopka z dnem objave prvega sklepa o začetku stečajnega postopka.