Jedro

Tožnica v predpisanem roku organa za brezplačno pravno pomoč ni obvestila o spremembi njenih dohodkov, zato se po 43. členu ZBPP šteje, da ji je bila brezplačna pravna pomoč dodeljena neupravičeno, zaradi česar je dolžna prejeta sredstva vrniti.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka ugotovila, da je bila tožnici neupravičeno dodeljena brezplačna pravna pomoč, zato je dolžna povrniti Republiki Sloveniji znesek 584,63 EUR izplačan iz naslova brezplačne pravne pomoči. Navedeni znesek je dolžna vrniti v roku 15 dni od pravnomočnosti te odločbe. V obrazložitvi odločbe organ za brezplačno pravno pomoč navaja, da je bila tožnici z odločbo št. Bpp 93/2008 z dne 18. 2. 2008 dodeljena brezplačna pravna pomoč za postopek izbrisa služnostne pravice preko tožničine parcele številke 59 k.o. ... V skladu z določbo 41. člena ZBPP mora upravičenec pogoje za brezplačno pravno pomoč izpolnjevati ves čas, za katerega mu je ta odobrena, zato mora pristojno službo vse do dneva končnega obračuna stroškov obveščati o vseh dejstvih in okoliščinah, ki vplivajo ali bi vplivale na pravico do brezplačne pravne pomoči. Navedene spremembe mora upravičenec sporočiti najkasneje v 8 dneh od dneva, ko je zanje zvedel. Če spremembe podatkov ne javi, se šteje, da mu je bila brezplačna pravna pomoč dodeljena neupravičeno. Tožnica je v času odobritve brezplačne pravne pomoči izpolnjevala tako finančni kot tudi objektivni pogoj. Organ za brezplačno pravno pomoč pa je po odmeri stroškov odvetnici po uradni dolžnosti pridobil podatke Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, ter ugotovil, da tožnica prejema dohodke v višini, ki presegajo cenzus za dodelitev brezplačne pravne pomoči, navedene okoliščine pa tožnica sodišču ni sporočila. Po podatkih ZPIZ je tožnica že 29. 5. 2009 prejela pokojnino v višini 431,06 EUR ter letni dodatek v višini 367,95 EUR, kar preračunano za obdobje treh mesecev znaša 91,99 EUR. V obdobju treh mesecev je tako tožnica iz naslova pokojnine, varstvenega dodatka ter letnega dodatka prejela skupno 1.293,18 EUR, kar pomeni povprečno 461,72 EUR. Ker je takrat cenzus za dodelitev brezplačne pravne pomoči znašal 443,40 EUR, je torej presegala finančni pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči, česar pa v predpisanem roku sodišču ni sporočila. Zaradi navedenega je v skladu z določbo 43. člena ZBPP dolžna vrniti neupravičeno prejeto brezplačno pravno pomoč v višini odmerjenih stroškov odvetnici.

Tožnica v laični tožbi navaja, da se ne strinja z odločbo, ker je pravočasno poslala vse potrebno v zadevi. Tudi ne prejema pokojnine v znesku, kot je naveden v odločbi. Navedenega zneska ne more plačati, sicer pa je v postopku že navedla, da ko ji bo A.A. plačal škodo, ker vozi preko njenega sadovnjaka, bodo lahko takrat zahtevali ta denar od nje. Sama ima stroške zaradi vožnje po njenem sadovnjaku, čeprav ima sosed dovoz na svoja zemljišča iz glavne ceste. Sodišče je štelo da tožnica smiselno predlaga odpravo izpodbijane odločbe.

Tožena stranka je sodišču dostavila upravni spis, posebnega odgovora na tožbo pa ni podala.

Tožba ni utemeljena.

Sodišče ugotavlja, da je tožena stranka izpodbijano odločbo izdala v ponovljenem postopku v izvrševanju sodbe tega sodišča opravilna št. II U 148/2011 z dne 4. 5. 2011. Z navedeno sodbo je tedaj sodišče tožbi ugodilo in odpravilo odločbo tožene stranke št. Bpp 93/2008-23 z dne 29. 3. 2011 ter zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek. Če upravni organ odloča v ponovljenem postopku, ker je sodišče njegov prejšnji akt odpravilo, je pri ponovnem odločanju vezan na pravno mnenje sodišča in njegova stališča, ki se tičejo postopka, podana v sodbi (četrti odstavek 64. člena Zakona o upravnem sporu, Ur. list RS, št. 105/2006, 62/2010, ZUS-1). Zakonitost in pravilnost novega upravnega akta sodišče presoja z vidika njegove skladnosti z mnenji in napotki sodbe, v izvajanju katere je izdan. V navedeni sodbi je sodišče ugotovilo bistveno kršitev pravil upravnega postopka, ker v spisu ni bilo dokazil o prejemkih tožnice, na katerih je temeljilo dejansko stanje, zato je toženi stranki naložilo, da v ponovljenem postopku odpravi navedeno kršitev ter ponovno odloči v zadevi.

Sodišče ugotavlja, da je tožena stranka v ponovljenem postopku od Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje pridobila potrdila o izplačanih prejemkih tožnici za obdobje od 1. 2. 2008 do 31. 5. 2011. Iz navedenih potrdil je razvidno, da so se tožničini prejemki iz naslova pokojnine in varstvenega dodatka spremenili, ob upoštevanju prejetega letnega dodatka pa so tudi presegli cenzus, ki je tedaj veljal za odobritev brezplačne pravne pomoči. Ugotovitev tožene stranke, da je tožnica že dne 29. 5. 2009 prejela dohodke iz naslova pokojnine, varstvenega dodatka ter sorazmernega dela letnega dodatka v znesku 461,72 EUR, tako temelji na listinah v spisu. V skladu z določbo 41. člena ZBPP mora upravičenec pristojno strokovno službo za brezplačno pravno pomoč v času od odobritve brezplačne pravne pomoči do dneva dokončnega obračuna stroškov obveščati o vseh dejstvih in okoliščinah oziroma vseh spremembah, ki vplivajo ali bi vplivale na pravico do brezplačne pravne pomoči ter na obliko, obseg in obdobje prejemanja. Navedene spremembe mora sporočiti najkasneje v osmih dneh od dneva, ko je zanje izvedel. V skladu z navedeno določbo zakona je torej bila tožnica dolžna organ obvestiti o spremembi njenih dohodkov, česar pa ni storila. Za takšen primer pa ZBPP določa, da se šteje, da je bila brezplačna pravna pomoč dodeljena neupravičeno, zato jo mora upravičenec vrniti (43. člen).

Tožnica v tožbi sicer ugovarja, da njena pokojnina ne znaša toliko, kot je navedeno v izpodbijani odločbi, vendar navedeni tožbeni ugovor ni utemeljen. Pri ugotavljanju višine lastnega dohodka se v skladu z Zakonom o socialnem varstvu, ki se uporablja za ugotavljanje dohodkov in premoženja prosilca, upoštevajo dohodki, s katerimi upravičenec razpolaga po plačilu davkov in obveznih prispevkov za socialno varnost. Tako na višino dohodkov ne vplivajo drugi izdatki, ki jih ima prosilec s preživljanjem, ali obveznosti, ki jih mora poravnavati. Tožnici se res pri izplačilu pokojnine odbije znesek 23,85 EUR za plačilo premije za prostovoljno zdravstveno zavarovanje, vendar navedeno glede na citirani predpis ne vpliva na višino dohodka, ki se kot relevanten upošteva pri odločanju o upravičenosti do brezplačne pravne pomoči. Kolikor pa tožnica zaradi svojega materialnega in socialnega stanja ne more vrniti neupravičeno prejetega zneska brezplačne pravne pomoči v roku, kot je določen v izpodbijani odločbi (15 dni od pravnomočnosti odločbe), pa lahko v skladu z določbo 43. člena ZBPP pristojnemu organu za brezplačno pravno pomoč predlaga sklenitev pisnega dogovora o načinu vračila.

Po vsem navedenem je sodišče ugotovilo, da je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, zato je tožbo tožnice zavrnilo kot neutemeljeno na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1.