Jedro

Upravičen razlog za izdajo dovoljenja za začasno prebivanje je lahko podan tudi v primeru, ko obstaja več posameznih okoliščin, ki sicer vsaka za sebe ne predstavlja upravičenega razloga za izdajo tega dovoljenja.

Izrek

Tožbi se ugodi in se odpravi odločba Ministrstva za notranje zadeve Republike Slovenije.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila tožničino pritožbo zoper odločbo Sekretariata za upravne zadeve - oddelek za notranje zadeve občine z dne 9.7.1992, s katero ni bilo ugodeno njeni vlogi za izdajo dovoljenja za začasno prebivanje tujca v Republiki Sloveniji. V obrazložitvi odločbe tožena stranka ugotavlja, da ne obstajajo razlogi iz 2. odstavka 13. člena zakona o tujcih (Uradni list RS, št. 1/91-I), zaradi katerih bi se tožnici lahko izdalo dovoljenje za začasno prebivanje. Tožnica je kot razlog za prebivanje navedla opravljanje osebnega dela, kar je po zakonu upravičen razlog. Toda po 2. členu zakona o zaposlovanju tujcev (Uradni list RS, št. 33/92) tujec lahko sklene delovno razmerje ali opravlja delo v Republiki Sloveniji na podlagi delovnega dovoljenja, ki ga tujcu izda pristojni upravni organ v Republiki Sloveniji. Osebnega delovnega dovoljenja oziroma obrtnega delovnega dovoljenja za opravljanje samostojne dejavnosti tožnica ni predložila. Zato tožnica nima upravičenega razloga za prebivanje v Republiki Sloveniji. Prihrankov, ki bi jih naj imela tožnica, ni mogoče šteti za redna in zagotovljena sredstva za preživljanje. Tudi samo uživanje stanovanjske pravice ni zadosten razlog za pridobitev dovoljenja za začasno prebivanje.

Zoper to odločbo je tožnica sprožila upravni spor. V tožbi navaja, da živi z družino že 12 let v Republiki Sloveniji. Ima željo pridobiti dovoljenje za prebivanje v Sloveniji, ker je sprejela navade kraja bivanja, spoznala ljudi in pridobila prijatelje. Ustanovila je tudi podjetje, o čemer prilaga dokaze. Ima stanovanjsko pravico na stanovanju. Sklicuje se tudi na ostale okoliščine, ki jih je navedla v pritožbi. Predlaga, da se izpodbijana odločba spremeni tako, da se ugodi njeni prošnji za začasno prebivanje.

Tožena stranka predlaga zavrnitev tožbe iz razlogov, ki so navedeni v izpodbijani odločbi. Meni, da bi se dejstva, ki jih navaja tožnica lahko upoštevala le v primeru obstoja zakonsko upravičenih razlogov za bivanje v Republiki Sloveniji.

Tožba je utemeljena.

V 2. odstavku 13. člena že citiranega zakona o tujcih (ZTuj) so določeni razlogi, na podlagi katerih je mogoče tujcu dati dovoljenje za stalno oziroma za začasno prebivanje v Republiki Sloveniji. Ti razlogi, po mnenju sodišča, v zakonu niso taksativno našteti saj zakon, poleg konkretno navedenih razlogov kot so: šolanje, specializacija, zaposlitev, zdravljenje, opravljanje poklicne dejavnosti itd., določa, da se dovoljenje lahko izda tudi tujcu, ki ima "drug upravičen razlog zaradi katerega bi bilo njegovo daljše prebivanje v državi potrebno." Kdaj obstaja "drug upravičen razlog", je mogoče presojati le na podlagi vseh relevantnih okoliščin vsakega konkretnega primera. Takšen upravičen razlog je po mnenju sodišča podan tudi v primeru, ko obstaja več posameznih okoliščin, ki sicer vsaka za sebe ne predstavlja upravičenega razloga, vse skupaj pa so lahko upravičen razlog za izdajo dovoljenja za začasno prebivanje. Iz predloženih upravnih spisov v tej zadevi izhaja, da tožnica skupaj z družino (mož in dva otroka) živi že več kot 10 let v Republiki Sloveniji. Tožnica nesporno nima v Sloveniji prijavljenega stalnega prebivališča. V vlogi z dne 6.7.1992 pa je tožnica navedla, da živi že vrsto let v ... na podlagi prijave o začasnem prebivanju. Iz upravnih spisov ter iz izpodbijane odločbe ni razvidno ali je tožnica v skladu s prepisi (14. člen zakona o evidenci nastanitve občanov in o registru prebivalstva - Uradni list SRS, št. 6/83 in Uradni list RS, št. 26/90) redno obnavljala svojo prijavo začasnega prebivališča, torej ali je v Sloveniji legalno prebivala ali ne. Če je namreč tožnica v Sloveniji do 25.2.1992 - ko se po do takrat veljavnih predpisih ni mogla šteti za tujca - prebivala na podlagi obnovljene prijave začasnega prebivališča, oziroma če jo organ ni izločil iz kartoteke prijavljenih oseb, bi ta okoliščina, skupaj z drugimi okoliščinami, ki jih tožnica navaja v tožbi in pritožbi (da ima stanovanje, sredstva za preživljanje, da otroka v Sloveniji obiskujeta šolo, da teče postopek za pridobitev državljanstva Republike Slovenije) po mnenju sodišča lahko predstavljala upravičen razlog za izdajo dovoljenja za začasno prebivanje.

Iz navedenih razlogov je, po presoji sodišča, izpodbijana odločba nezakonita, ker niso bile ugotovljene vse relevantne okoliščine, na podlagi katerih je mogoče zanesljivo sklepati, ali obstaja upravičen razlog za izdajo dovoljenja za začasno prebivanje. Zato je sodišče na podlagi določbe 2. odstavka 42. člena v zvezi z 2. odstavkom 39. člena zakona o upravnih sporih tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo. Določbe zakona o upravnih sporih je sodišče smiselno uporabilo kot republiški predpis skladno z določbo 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I).