Jedro

Tožnik zmotno uveljavlja, da glede na razglašeno epidemijo bolezni COVID-19 roki niso tekli do 1. 2. 2021 in da je zato 15. 2. 2021 vložena pritožba pravočasna.

Res je, da je bila v relevantnem času, ko je tekel rok za pritožbo, razglašena epidemija. In sicer je bila epidemija v tem času razglašena z Odlokom o razglasitvi epidemije nalezljive bolezni COVID-19 na območju Republike Slovenije (Ur. l. RS št. 190/2020), ki je veljal od 18. 12. 2020 do 16. 1. 2020, in Odlokom o razglasitvi epidemije nalezljive bolezni COVID-19 na območju Republike Slovenije (Ur. l. RS št. 5/2021), ki je veljal od 17. 1. 2021 in se je uporabljal do 17. 3. 2021. Vendar pa z nobenim predpisom v temu času ni bil prekinjen tek rokov za vložitev pravnih sredstev v upravnih postopkih.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

**Potek upravnega postopka**

1. Z izpodbijanim sklepom je prvostopenjski organ kot prepozno zavrgel tožnikovo pritožbo zoper odločbo istega organa št. 06122-2714/2019-42 z dne 11. 1. 2021, s katero je bil tožniku izrečen inšpekcijski ukrep odstranitve tam opisanega objekta na parc. št. 923/2 in 923/1 k. o. ...

2. Drugostopenjski organ je tožnikovo pritožbo zoper izpodbijani sklep zavrnil. **Povzetek bistvenih navedb strank v upravnem sporu**

3. Tožnik zoper izpodbijani sklep vlaga laično tožbo. V njej opisuje okoliščine gradnje objekta ter trdi, da bi mu njegova rušitev povzročila nepopravljivo škodo, za varstvo javnega interesa pa rušitev ni potrebna. Meni, da je bila zato pritožba pravočasna.

4. Toženka na tožbo ni odgovorila, poslala pa je upravni spis zadeve.

**Dokazni postopek**

5. V dokaznem postopku je sodišče prebralo vse listine v upravnem spisu in naslednje listine v sodnem spisu: izpodbijani akt z dne 26. 3. 2021 na A1, pritožba z dne 15. 2. 2021, potrdilo o oddaji pošiljke z dne 15. 2. 2021, pisanje z naslovom „Vpliv COVID-19 na tek rokov v sodnih in upravnih postopkih, posodobljeno 30. 3. 2020“, pisanje z naslovom „Zadržanje teka rokov za uveljavljanje pravic strank v sodnih postopkih, zadržano od 16. 11. 2020, podaljšano 10. 1. 2021 in še enkrat podaljšano do 31. 1. 2021“, pritožba z dne 30. 4. 2021, povratnica z dne 30. 4. 2021, vse na A5, drugostopenjska odločba z dne 28. 7. 2021 na A6. 6. Dokazni predlog za vpogled v ostale listinske dokaze, ki jih tožnik predlaga v tem upravnem sporu, je sodišče zavrnilo kot pravno nerelevanten. Te listine se namreč ne nanašajo na pravočasnost tožnikove pritožbe zoper odločbo o inšpekcijskem ukrepu. Le presoja pravočasnosti pritožbe pa je predmet tega upravnega spora.

**K I. točki izreka**

7. Tožba ni utemeljena.

8. V tem upravnem sporu tožnik izpodbija sklep prvostopenjskega organa z dne 26. 3. 2021, s katerim je ta kot prepozno zavrgel njegovo pritožbo zoper odločbo o inšpekcijskem ukrepu, ki jo je 11. 1. 2021 izdal isti organ.

9. Sporno pravno razmerje, ki je predmet tega upravnega spora, je torej pravočasnost tožnikove pritožbe zoper navedeno inšpekcijsko odločbo z dne 11. 1. 2021. Le o tem spornem razmerju sodišče odloča v tem upravnem sporu. Navedbe in dokazi, s katerimi tožnik uveljavlja nezakonitost izrečenega inšpekcijskega ukrepa, za odločitev o tožbi zato niso relevantni.

10. Iz izpodbijanega sklepa in upravnega spisa izhaja, da je bila inšpekcijska odločba z dne 11. 1. 2021 tožniku osebno vročena na podlagi tretjega odstavka 87. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP).1 V torek 12. 1. 2021 je bilo v tožnikovem hišnem predalčniku puščeno obvestilo o prispeli pošiljki, ki jo je tožnik lahko na pošti prevzel v nadaljnjih 15 dneh. Ker tožnik ni prevzel pošiljke v navedenem roku, se na podlagi četrtega odstavka 87. člena ZUP2 šteje, da je bila vročitev opravljena s potekom petnajstdnevnega roka za prevzem pošiljke, to je v sredo 27. 1. 2021. Z naslednjim dnem, to je v četrtek 28. 1. 2021, je začel teči rok za vložitev pritožbe, ki se je iztekel v četrtek 11. 2. 2021. Pritožba, ki jo je tožnik na pošto oddal v ponedeljek 15. 2. 2021 je zato prepozna.

11. Tožnik zmotno uveljavlja, da glede na razglašeno epidemijo bolezni COVID-19 roki niso tekli do 1. 2. 2021 in da je zato 15. 2. 2021 vložena pritožba pravočasna.

12. Res je, da je bila v relevantnem času, ko je tekel rok za pritožbo, razglašena epidemija. In sicer je bila epidemija v tem času razglašena z Odlokom o razglasitvi epidemije nalezljive bolezni COVID-19 na območju Republike Slovenije (Ur. l. RS št. 190/2020), ki je veljal od 18. 12. 2020 do 16. 1. 2020, in Odlokom o razglasitvi epidemije nalezljive bolezni COVID-19 na območju Republike Slovenije (Ur. l. RS št. 5/2021), ki je veljal od 17. 1. 2021 in se je uporabljal do 17. 3. 2021. Vendar pa z nobenim predpisom v temu času ni bil prekinjen tek rokov za vložitev pravnih sredstev v upravnih postopkih.

13. Odlok o začasnih ukrepih za zmanjšanje tveganja okužbe in preprečevanje širjenja nalezljive bolezni COVID-19 v upravnih zadevah (Ur. l. RS 183/2020 z 10. 12 2020), ki je veljal od 11. 12. 2020 do 10. 3. 2021, je posebej uredil nekatera procesna dejanja v upravnem postopku. Po tem odloku je bilo mogoče vlogo vložiti po elektronski poti tudi brez varnega elektronskega podpisa s kvalificiranim potrdilom (3. člen), omejeno je bilo vlaganje vlog neposredno pri organu (4. člen), ne pa tudi vlaganje vlog po pošti (splošno je znano, da je pošta ves čas razglašene epidemije delovala). V 8. členu je navedeni odlok urejal možnost podaljšanja rokov za izpolnitev obveznosti, določene s posamičnim upravnim aktom, ter za izdajo in vročitev odločbe. Ni pa navedeni odlok v tem niti v katerem drugem členu določal prekinitve teka rokov v upravnih postopkih.

14. Prekinitve teka rokov v upravnih postopkih v relevantnem času ni urejal niti kateri drug predpis.

15. Tožnik se neutemeljeno sklicuje3 na Zakon o o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) (ZZUSUDJZ). Vsi ukrepi po temu zakonu so bili vezani na čas veljavnosti tega zakona. Po 2. členu ZZUSUDJZ so vsi ukrepi iz tega zakona ter akti, sprejeti na njegovi podlagi, veljali do prenehanja razlogov zanje, kar je lahko ugotovila Vlada Republike Slovenije s sklepom, ki ga je objavila v Uradnem listu Republike Slovenije, vendar najdlje do 1. 7. 2020. Po sklepu Vlade RS o ugotovitvi prenehanja razlogov za začasne ukrepe v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) (Ur. l. RS št. 74/2020 z 21. 5. 2020) so v skladu z navedenim členom ukrepi iz ZZUSUDJZ prenehali veljati 1. 6. 2020. 16. Glede na navedene določbe ZZUSUDJZ, zlasti njegov 2. člen ter citirani sklep Vlade RS, ta zakon v času, ki je relevanten za to zadevo, to sta januar in februar 2021, sploh ni več veljal. Zato glede na navedene določbe ZZUSUDJZ ni nobene pravne podlage za sklep, da bi se ukrepi iz ZZUSUDJZ podaljšali ali reaktivirali s ponovno razglasitvijo epidemije v jeseni 2020. 17. Prav tako neutemeljeno se tožnik sklicuje na Odredbo predsednika Vrhovnega sodišča o posebnih ukrepih iz 83.a člena Zakona o sodiščih zaradi razglašene epidemije nalezljive bolezni COVID-19 na območju Republike Slovenije.4 Ta odredba je namreč veljala le za sodne postopke, ne pa tudi za upravne postopke, za kar gre v tožnikovem primeru.

18. Ker torej noben predpis ni določal, da rok za vložitev pritožbe v upravnem postopku v relevantnem času ne bi tekel, je tožnikova pritožba, vložena po izteku petnajstdnevnega roka, prepozna. Prvostopenjski organ je zato ravnal pravilno, ko jo je zavrgel. 19. Glede na navedeno je sodišče na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 tožbo kot neutemeljeni zavrnilo.

**K II. točki izreka**

20. Ker je sodišče tožbo zavrnilo, na podlagi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1 vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

1 Tretji odstavek 86. člena ZUP: „Če se vročitev ne da opraviti tako, kot je določeno v prvem odstavku tega člena, pusti vročevalec v hišnem predalčniku, na vratih stanovanja, poslovnega prostora ali delavnice pisno sporočilo. Če sporočila ni mogoče pustiti na prej določenih mestih, ga lahko pusti tudi v poštnem predalu ali na drugem primernem mestu. V sporočilu navede, kje se dokument nahaja in da ga mora naslovnik prevzeti v 15 dneh. Na sporočilu in na samem dokumentu, ki bi ga moral vročiti, vročevalec navede vzrok take vročitve, datum in kraj, kjer je sporočilo pustil, ter se podpiše.“ 2 Četrti odstavek 86. člena ZUP: „Vročitev po prejšnjem odstavku tega člena velja za opravljeno z dnem, ko naslovnik prevzame dokument. Če dokumenta ne prevzame v 15 dneh, velja vročitev za opravljeno z dnem preteka tega roka. Po preteku tega roka vročevalec pusti dokument iz prvega odstavka tega člena v hišnem oziroma izpostavljenem predalčniku naslovnika. Kolikor stranka nima predalčnika ali je ta neuporaben, vročevalec vrne pošiljko pošiljatelju. Pisno sporočilo iz prejšnjega odstavka mora vsebovati obvestilo o posledicah takega vročanja. “ 3 In sicer s predložitvijo pisanja z naslovom „Vpliv COVID-19 na tek rokov v sodnih in upravnih postopkih, posodobljeno 30. 3. 2020“. 4 In sicer s predložitvijo pisanja z naslovom „Zadržanje teka rokov za uveljavljanje pravic strank v sodnih postopkih, zadržano od 16. 11. 2020, podaljšano 10. 1. 2021 in še enkrat podaljšano do 31. 1. 2021“.