Jedro

Prvostopni organ je razpisal ustno obravnavo, ki sta se je udeležila oba tožnika in izjavila, da se s potekom dela mej, ki se nanašajo na njune parcele, strinjata, ne strinjata pa se s parcelacijo.

Kot je tožnikoma pojasnil že prvostopni (in tudi drugostopni) organ, je bila parcelacija izvedena na podlagi OPN, ki je akt organa samoupravne lokalne skupnosti. Če pa se parcelacija izvede na podlagi akta organa samoupravne lokalne skupnosti, pa mora po šestem odstavku 48. člena ZEN elaborat izkazovati skladnost izvedene parcelacije z načrtom parcelacije iz tega akta (kar je v obravnavanem primeru izkazano in niti ni sporno), soglasje lastnikov s tako izvedeno parcelacijo pa ni potrebno.

Izrek

I. Zadevi pod opr. št. I U 1564/2014 in I U 1617/2014 se združita zaradi skupnega reševanja in obravnavanja in se zadeva v nadaljevanju vodi pod opr. št. I U 1564/2014. II. Tožbi se zavrneta.

III. Stroškovni zahtevek tožeče stranke A.A. se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom in odločbo je prvostopni organ sklenil, da se navedeni upravni zadevi združita v en postopek, odločil, da se v katastrski občini … predmestje kot urejen evidentira del meje parcele 1701/5 s sosednjo parcelo 1082/1, deli meje parcele 1701/9 s sosednjimi parcelami 1082/1, 1082/2, 1082/19, 1082/21, 1701/5, del meje parcele 1082/1 s sosednjo parcelo 1082/2 (1. točka izreka), da se v katastrski občini … v postopku evidentiranja parcelacije ugotovijo naslednje spremembe: ukinejo se parcele 1082/1, 1082/2, 1082/3, 1082/6, 1082/8, 1082/11, 1082/13, 1082/14, 1082/15, 1082/17, 1082/18, 1082/19, 1082/21, 1082/53, 1088/1, ustanovijo pa nove parcele 1082/111 do 1082/139, 1088/21 in 1088/22 (2. točka izreka), da je grafični prikaz urejenega dela meje in stanja parcel po opravljeni parcelaciji z označenimi zemljiškokatastrskimi točkami in vpisanimi parcelnimi številkami obvezna priloga temu aktu (3. točka izreka) in da stroškov postopka ni (4. točka izreka). V obrazložitvi je organ navedel, da sta Mestna občina … in B.B. vložila zahtevi za evidentiranje urejenega dela mej in parcelacijo, ki ji je bil priložen elaborat. Po 28. ter 48. členu Zakona o evidentiranju nepremičnin (v nadaljevanju ZEN) se postopek evidentiranja urejene meje in parcelacije uvede na zahtevo lastnika parcele. Organ je ugotovil, da je B.B. solastnik parcele 1082/1, Mestna občina … pa parcel 1707/5, 1707/19, da je Mestna občina … vložila zahtevo za parcelacijo na parcelah, ki so v območju za širitev regionalnega centra za ravnanje z odpadki. Iz elaborata je razvidno, da so kot stranke v postopku sodelovali lastniki oziroma upravljavci parcel, ki jim je bila zagotovljena možnost udeležbe na mejni obravnavi. Organ je ugotovil, da ni razlogov za zavrženje oziroma zavrnitev vloge po 35. in 51. členu ZEN. Parcelacija se je izvedla na podlagi Odloka o občinskem prostorskem načrtu MOL (v nadaljevanju OPN), v skladu s 6. točko 48. člena ZEN pa soglasje lastnikov s parcelacijo, ki je izvedena skladno z načrtom parcelacije iz akta, ni potrebno. Iz elaborata parcelacije izhaja, da je izvedena parcelacija v skladu z načrtom parcelacije iz odloka. Prva tožnica in drugi tožnik se mejne obravnave nista udeležila, zato sta bila pozvana k izjavi o poteku predlagane meje. Ker se s predlagano mejo nista strinjala, sta bila povabljena na ustno obravnavo. Iz zapisnika ustne obravnave z dne 27. 11. 2013 izhaja, da sta del meje parcele 1701/9 s sosednjima parcelama 1082/21, 1082/2 ter del meje parcele 1082/1 s sosednjo parcelo 1082/2 soglasno urejena, ker so se lastniki parcel (tudi prva tožnica in drugi tožnik) strinjali s potekom predlaganih delov mej. Organ je zato odločil, kot izhaja iz izreka akta.

2. Drugostopni organ je s svojo odločbo zavrnil pritožbo tožnikov (in še ostalih strank) in potrdil izpodbijani akt prvostopnega organa.

3. Prva tožnica je v tožbi uvodoma navedla, da je bilo v zadevi kršeno materialno pravo, procesne določbe in nepravilno ugotovljeno dejansko stanje. Vabila na mejno obravnavo po svojem pooblaščencu ni prejela, zato se je ni mogla udeležiti. Organ zmotno dokazuje pravilnost vabljenja s knjigo izhodne pošte, ki je interna evidenca organa in ne dokazuje ničesar, še najmanj, da je bilo vabilo vročeno. ZEN v 30. členu jasno določa, da je za dokazovanje o pravilnosti vabljenja potrebno in zadostno dokazilo: vročilnica in poštna knjiga. To pa sta oba dokumenta Pošte Slovenije. Potrdilo o oddani priporočeni poštni pošiljki nedvomno uživa bistveno večjo mero verodostojnosti kot interna evidenca organa. Toženka mora dokazati, da je bila tožnica pravilno vabljena in če tega ne more, je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka. Postopek parcelacije je bil izveden netransparentno in oporečno. Parcela 1882/2 je bila predmet ureditve meje in parcelacije, četudi naj bi šlo le za ureditev meje, kot je povedal geodet. Zato je predlagala njegovo zaslišanje. V primeru je šlo za očitno prevaro s strani izvajalca geodetskih del, ki je pod pretvezo ureditve meje izvajal tudi parcelacijo in s prevaro povzročil, da je bila izločena iz postopka parcelacije, onemogočena ji je bila udeležba v postopku, zato je prišlo do ponovne kršitve določb postopka. Zahtevala je, da se pred parcelacijo najprej odmeri njena parcela, če ne se lahko izkaže, da bo trajno oškodovana brez možnosti poprave. V postopku ni bilo obrazloženo, da imajo pravico vpogleda v dokumentacijo, kar pomeni, da je niso seznanili z njenimi pravicami. Predlagala je, da sodišče tožbi ugodi, akt odpravi in njej kot lastnici omogoči, da v postopku zastopa svoje interese, kot ji je zagotovljeno z zakonom.

4. Drugi tožnik je v tožbi uvodoma izpostavil, da sta bila združena dva ločena postopka z različnimi pravnimi posledicami. Kot lastnik parcele 1082/21 se s parcelacijo ni nikoli strinjal in zahteva, da se akt odpravi, ker gre za nedopusten poseg v zasebno lastnino. Na mejni obravnavi je geodet vodil postopek, kot da gre za urejanje meje, ne pa tudi parcelacijo, kar pomeni, da mu ni bilo omogočeno sodelovanje v postopku. O tem lahko priča tudi C.C. To nasprotuje 7. členu Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), kot tudi 9. členu ZUP. Nedopustno je, da se stranki z združitvijo dveh postopkov odvzamejo pravice v enem izmed postopkov. Tudi organ je poudarjal, da gre za evidentiranje meje in ne parcelacijo. Sicer pa se o tem ni mogel izjasniti, ker o predlogu niti ni bil obveščen. Ni mu bilo tudi pojasnjeno, kakšni sta sploh zahtevi po vsebini. S tem je bila storjena nova kršitev določb postopka – načelo zaslišanja stranke. Ekonomičnost postopka ne more iti v škodo stranke, drugostopni organ pa v pritožbi tudi sicer ni odgovoril na njegove pritožbene navedbe. Prav tako mu ni bil predstavljen celotni elaborat o urejanju mej, nikoli pa tudi ni bilo jasno, da obstaja elaborat parcelacije, zato posledično ni bil seznanjen z vsebino elaborata parcelacije. Nikoli mu ni bilo pokazano, kje naj bi tekla linija parcelacije. Z mejniki, ki naj bi jo določali, pa se nikoli ni strinjal. Prav tako ni bil seznanjen, da je eden izmed pogojev za parcelacijo urejena meja na tem območju. Torej je bil vodeni postopek parcelacije nezakonit. Zato pa posledično tudi niso izpolnjene zahteve iz Pravilnika o urejanju mej ter spreminjanju in evidentiranju podatkov v zemljiškem katastru (7., 8., 10. in 11. člen), ker niso mogli biti predloženi ustrezni elaborati. Sicer pa je B.B. naveden kot solastnik parcele v postopku, v postopku za izdelavo elaborata in v upravnem postopku pa so po ZEN stranke lahko vsi solastniki oziroma skupni lastniki in ne samo en solastnik. Tretji odstavek 130. člena ZUP pa tudi ne more biti podlaga za izdajo sklepa, ker govori o možnosti pritožbe zoper tak sklep. V odločbi, ki se nanaša na evidentiranje urejenih mej, niso zajete vse parcele, ki so zajete s parcelacijo. Izrek je torej v nasprotju sam s seboj. Predlagal je, da sodišče tožbi ugodi, akt odpravi ter s tem njemu kot lastniku omogoči, da v postopku zastopa svoje interese, kot mu je zagotovljeno z zakonom, toženki pa naloži v plačilo njegove stroške postopka.

5. Toženka je sodišču posredovala upravne spise, vsebinskega odgovora na tožbo pa ni podala.

6. Stranka z interesom Mestna občina … je v odgovoru na tožbi v I U 1564/2014 in I U 1614/2014 navedla, da je bil predlog parcelacije podan skladno z veljavnim OPN, ki razmejuje kmetijska zemljišča od zemljišč namenjenih komunalni infrastrukturi, v tem primeru: Območje za širitev regionalnega centra za ravnanje z odpadki. Organ je zato ravnal v skladu s šestim odstavkom 48. člena ZEN. Soglasje lastnikov ni potrebno (sodba IV U 51/2013). Izpolnjen pa je bil tudi pogoj iz prvega odstavka 49. člena ZEN. Tožnika sta bila seznanjena s potekom upravnega postopka in sta v njem sodelovala, združitev postopkov pa je bila pravilno izvedena. Prva tožnica je bila pravilno vabljena na obravnavo, dana ji je bila možnost izjave. Drugi tožnik pa tudi sam navaja, da je geodet izrecno poudarjal, da gre za ureditev meje in ne parcelacijo, kar pomeni, da je vedel, za kaj gre. S tem tudi ni bil kršen 7. člen ZUP. Predlagala je zavrnitev tožb. 7. Stranka z interesom B.B. odgovora na tožbo v danem roku ni podal. 8. Sodišče je zadevi I U 1564/2014 in I U 1617/2014 združilo zaradi skupnega obravnavanja in reševanja po 42. členu Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), ker tožnika izpodbijata isti upravni akt. 9. Tožbi nista utemeljeni.

10. Po presoji sodišča je odločitev organa pravilna in zakonita, zanjo pa je organ navedel tudi utemeljene razloge, na katere se sodišče v izogib ponavljanju sklicuje (drugi odstavek 71. člena ZUS-1), v zvezi s tožbenimi navedbami tožnikov pa še dodaja:

11. Iz podatkov izpodbijanega akta in upravnih spisov izhaja, da je prvostopni organ na zahtevo strank z interesom Mestne občine … in B.B. izvedel upravni postopek evidentiranja dela meje parcele 1701/5 s sosednjo parcelo 1082/1, dela meje parcele 1701/9 s sosednjimi parcelami 1082/1, 1082/2, 1082/19, 1082/21, 1701/5, dela meje parcele 1082/1 s sosednjo parcelo 1082/2 ter parcelacijo tam navedenih parcel z ukinitvijo parc. št. 1082/1, 1082/2, 1082/3, 1082/6, 1082/8, 1082/11, 1082/13, 1082/14, 1082/15, 1082/17, 1082/18, 1082/19, 1082/21, 1082/53, 1088/1 in ustanovitvijo novih parcel št. 1082/111 do 1082/139, 1088/21 in 1088/22, vse k.o. ... Prvostopni organ je zahtevi B.B. ter … združil na podlagi 130. člena ZUP, po katerem sme organ zadeve združiti, kadar se pravice in obveznosti strank opirajo na isto ali podobno dejansko stanje in isto pravno podlago, organ pa je za vse zadeve tudi stvarno pristojen. Vsem tem pogojem pa obravnavani zahtevi zadostita, pri čemer sodišče še pripominja, da je pogoj za izvedbo parcelacije urejen del meje, ki se je dotika novi del meje, ki nastane z delitvijo parcele (49. člen ZEN), kar pomeni, da če pred izvedbo parcelacije deli meje parcel, ki so se delile, ne bi bili urejeni, postopek parcelacije ne bi bilo možno izvesti. Soglasje strank za združitev postopkov pa po ZUP ni potrebno, zato je ugovor drugega tožnika o nedopustnosti združitve ter neseznanitve s tem brezpredmeten. Iz podatkov upravnih spisov pa tudi izhaja, da je B.B. solastnik parc. št. 1082/1, kar pomeni, da je imel aktivno legitimacijo za vložitev zahteve za ureditev dela meje po 28. členu ZEN (po prvem odstavku tega člena se postopek evidentiranja urejene meje uvede na zahtevo lastnika parcele), izkazano pa je tudi, da so v postopku sodelovali (poleg ostalih lastnikov oziroma upravljavcev parcel, na katere sta se zadevi nanašali) tudi ostali solastniki parc. št. 1082/1. Ugovor drugega tožnika o nezakonitosti izpodbijanega akta iz tega razloga tako tudi ne vzdrži. 12. Zahtevama za uvedbo obravnavanih postopkov je bil priložen elaborat v skladu z 29. členom ZEN, ki ji je bil priložen tudi zapisnik o mejni obravnavi. Iz slednjega izhaja, da se prva tožnica in drugi tožnik mejne obravnave kljub poslanemu vabilu nista udeležila.

13. Prva tožnica ugovarja, da ji vabilo na mejno obravnavo ni bilo poslano, kar po njenem mnenju tudi ni izkazano. Po petem odstavku 30. člena ZEN mora za lastnike parcel, ki se niso udeležili mejne obravnave, geodetsko podjetje dokazati, da so bili pravilno vabljeni. Kot dokazilo se štejejo vročilnica ali poštna knjiga, z navedbo naslova stalnega prebivališča lastnika, ki ga vodi pristojna služba. Dokazilo je popolno, če je razviden popoln naslov, datum odposlanega vabila, vrsta in številka dokumenta ter žig oddajne pošte, in če je bilo vabilo na mejno obravnavo oddano na pošto tako, da ga lastnik prejme vsaj osem dni pred datumom izvedbe mejne obravnave. Sodišče ugotavlja, da se med listinami elaborata med drugim nahaja tudi popis oddanih pošiljk Pošte Slovenije pošiljatelja D. d.d., z navedbo vseh naslovnikov in njihovih popolnih naslovov (med drugim prve tožnice), z datumom odposlanega vabila (ki je 22. 4. 2013 in kar je glede na datum pričetka mejne obravnave 14. 5. 2013 pravočasno), navedbo vrste in številke dokumenta (vabilo na mejno obravnavo, parcelacijo) ter žigom pošte. Sodišče tako ne more slediti ugovoru prve tožnice, da na mejno obravnavo ni bila vabljena, ker to ne potrjujejo podatki spisa, hkrati pa tudi ne drži, da je pošiljanje vabila izkazano z dokumentom organa.

14. Po 36. členu ZEN geodetska uprava, če ne zavrže oziroma zavrne zahteve za evidentiranje urejene meje, povabi lastnike, ki se niso udeležili mejne obravnave, da se izjavijo o tem, ali se strinjajo s potekom predlagane meje; vabilo se vroči z osebnim vročanjem na podlagi zakona, ki ureja splošni upravni postopek. Pri tem je treba vabilu k izjavi o strinjanju s potekom predlagane meje priložiti kopijo skice iz elaborata ureditve meje in lastnike posebej obvestiti, kje in kdaj si lahko ogledajo ta elaborat, ter jih opozoriti na pravne posledice, če se ne bodo izjavili o poteku predlagane meje (prvi odstavek). Če se lastnik iz prejšnjega odstavka v 15 dneh od dneva vročitve vabila k izjavi o strinjanju s potekom predlagane meje ne izjavi, čeprav mu je bilo vabilo vročeno pravilno, se šteje, da se strinja s potekom predlagane meje (drugi odstavek). Prvostopni organ je tako, sledeč citirani določbi, pozval prvo tožnico in drugega tožnika, da se izjavita o poteku predlagane meje, čemur je priložil tudi skico iz elaborata, tožnika pa sta na poziv odgovorila, da se ne strinjata s potekom predlaganega dela mej, kot tudi ne s parcelacijo. Prvostopni organ je zato razpisal ustno obravnavo (prvi odstavek 37. člena ZEN), ki sta se je udeležila oba tožnika in izjavila, da se s potekom dela mej, ki se nanašajo na njune parcele, strinjata, ne strinjata pa se s parcelacijo. Sodišče tako glede na povzeta dejstva, ki izhajajo iz izpodbijanega akta in podatkov upravnih spisov, sodi, da je prvostopni organ imel podlago, da je glede na ugotovljeno dejansko stanje ter materialnopravno podlago izdal izpodbijani akt. Kot je tožnikoma pojasnil že prvostopni (in tudi drugostopni) organ, je bila parcelacija izvedena na podlagi OPN, ki je akt organa samoupravne lokalne skupnosti. Če pa se parcelacija izvede na podlagi akta organa samoupravne lokalne skupnosti, pa mora po šestem odstavku 48. člena ZEN elaborat izkazovati skladnost izvedene parcelacije z načrtom parcelacije iz tega akta (kar je v obravnavanem primeru izkazano in niti ni sporno), soglasje lastnikov s tako izvedeno parcelacijo pa ni potrebno. Za presojo pravilnosti izdanega akta tako ni pravno relevantno, ali se lastniki (torej v obravnavanem primeru prva tožnica in drugi tožnik) strinjajo z izvedeno parcelacijo ali ne, ker tega pogoja zakon ne predpisuje. Ugovorov prve tožnice in drugega tožnika, ki se nanašajo na izvedbo parcelacije, sodišče tako ne bo presojalo, ker na drugačno odločitev sodišča ne morejo vplivati.

15. V zvezi z zatrjevanimi kršitvami pravil postopka pa sodišče odgovarja, da je prvostopni organ celoten postopek vodil v skladu z zakonskimi določbami, tako ZEN in ZUP, vse stranke (tudi prvo tožnico in drugega tožnika) seznanjal s posledicami njegovega postopanja in njihovih ravnanj, zaradi česar tudi ni kršil 7. člena ZUP (ta opredeljuje načelo varstva pravic strank in varstvo javnih koristi) in 9. člena ZUP (ta pa opredeljuje načelo zaslišanja stranke). Ker pa je po 2. členu ZUS-1 predmet presoje v upravnem sporu prvostopni akt (s tem je bilo namreč odločeno o pravicah, obveznostih oziroma pravnih koristi strank), morebitna neobrazloženost drugostopne odločbe glede na pritožbene navedbe drugega tožnika na zakonitosti odločitve prvostopnega akta ne vpliva. Ker pa je bilo treba urediti le določene dele mej parcel, ki so se nato delile in ne vseh, izrek izpodbijanega akta ni v nasprotju sam s sabo, ko v delu, ki se nanaša na evidentiranje urejenih delov mej parcel, ne vsebuje vseh parcel, ki so se nato parcelirale.

16. Glede na navedeno je sodišče, ker je presodilo, da je bil postopek zakonit, akt pa pravilen in na zakonu utemeljen, tožbi tožnikov kot neutemeljeni zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1. 17. Odločitev o zavrnitvi stroškovnega zahtevka drugega tožnika temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1. 18. Sodišče v zadevi ni sledilo dokaznim predlogom tožnikov in ni opravilo glavne obravnave, ker so že podatki spisa dali zanesljivo podlago za odločitev v zadevi (59. člen ZUS-1).