Jedro

Odločanje izvršilnega sodišča o upravičenosti upnika do zakonskih zamudnih obresti, o katerih ni bilo odločeno v izvršilnem naslovu, bi pomenilo materialnopravno odločanje o zahtevku upnika in prekoračitev pristojnosti izvršilnega sodišča ter poseg v pristojnost pravdnega sodišča.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v II. točki izreka potrdi.

II. Upnik krije sam svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. S sklepom o izvršbi I 944/2014 z dne 3. 11. 2014 je sodišče prve stopnje zaradi izterjave upničine denarne terjatve: glavnice v višini 6.000,00 EUR in izvršilnih stroškov, dovolilo izvršbo na denarna sredstva dolžnika pri organizaciji za plačilni promet (I. točka izreka), medtem ko je upničin predlog za izvršbo v delu, ki se nanaša na izterjavo zakonskih zamudnih obresti od glavnice zavrnilo (II. točka izreka). Hkrati je dolžniku naložilo, da upnici v osmih dneh povrne izvršilne stroške v višini 151,18 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (III. točka izreka).

2. Proti zavrnilnemu delu - II. točki izreka se pritožuje upnica. Uveljavlja vse tri pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) in predlaga spremembo sklepa tako, da se izvršba dovoli tudi za zakonske zamudne obresti od glavnice v višini 6.000,00 EUR in sicer od 16. 7. 2014 do plačila ter dolžniku naloži plačilo pritožbenih stroškov upnice. Upnica je mnenja, da je izpodbijana odločitev sodišča o zakonskih zamudnih obrestih oprta na načelo formalne legalitete in dejstvo, da zakonske zamudne obresti niso razvidne iz izvršilnega naslova, napačna. Poudarja, da je izrek sodbe jasen. Določena je višina terjatve, kot tudi rok izpolnitve oz. zapadlost in posledično tudi začetek teka zakonskih zamudnih obresti. Ker je sodba Okrožnega sodišča v Mariboru II K 56416/2013 z dne 21. 2. 2014 postala pravnomočna dne 30. 6. 2014, je dolžnikova obveznost zapadla z dnem 15. 7. 2014. Upnica je zato upravičena do zakonskih zamudnih obresti od glavnice od 16. 7. 2014 dalje do plačila. Dejstvo, da dolžnik dolguje poleg glavnice tudi zakonske zamudne obresti, v kolikor je v zamudi z izpolnitvijo denarne obveznosti, izhaja že na podlagi 378. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ).

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V izvršilnem postopku, ki teče na podlagi izvršilnega naslova, sodišče le prisilno izvršuje terjatev, kot izhaja iz pravnomočnega in izvršljivega izvršilnega naslova. Izvršilno sodišče je v celoti vezano na izvršilni naslov (prvi odstavek 17. člena ZIZ in prvi odstavek 44. člena ZIZ), zato lahko dovoli izvršbo le za izterjavo terjatve, ki izhaja iz izvršilnega naslova in ne more naložiti dolžniku nekaj več, kot je določeno v izvršilnem naslovu. V predmetni zadevi je upnica predlagala izvršbo na podlagi pravnomočne in izvršljive sodbe Okrožnega sodišča v Mariboru II K 56416/2013 z dne 21. 2. 2014, iz katere izhaja, da je dolžnik dolžan upnici plačati 6.000,00 EUR v roku 15 dni po pravnomočnosti sodbe.(1) V izvršilnem naslovu torej ni določeno, da mora dolžnik v primeru zamude s plačilom plačati tudi zakonske zamudne obresti od dneva zamude do plačila. Upnica za izterjavo zakonskih zamudnih obresti od zneska 6.000,00 EUR nima izvršilnega naslova, na podlagi katerega bi lahko sodišče dovolilo izvršbo. Izpodbijana prvostopenjska odločitev je zato pravilna in zakonita.

5. Nobenega dvoma ni o tem, da je upnica upravičena do zakonskih zamudnih obresti od glavnice od zapadlosti le-te, to je od 16. 7. 2014 do plačila, za kar se zavzema pritožba. Dolžnost plačila zakonskih zamudnih obresti je namreč zakonska posledica dolžnikove zamude z izpolnitvijo denarne obveznosti (prvi odstavek 378. člena OZ). Vendar pa zakonska določba sama po sebi še ne pomeni, da je mogoče dovoliti in voditi izvršbo tudi za zakonske zamudne obresti, kolikor izvršilni naslov (kazenska sodba) ne zajema tudi zakonskih zamudnih obresti. Določba prvega odstavka 378. člena OZ bi bila za izvršilno sodišče upoštevna, le če bi bila ta določba upoštevana v izvršilnem naslovu. Odločanje izvršilnega sodišča o upravičenosti upnika do zakonskih zamudnih obresti, o katerih ni bilo odločeno v izvršilnem naslovu, bi pomenilo materialnopravno odločanje o zahtevku upnika in prekoračitev pristojnosti izvršilnega sodišča ter poseg v pristojnost pravdnega sodišča. 6. Ker iz izvršilnega naslova ne izhaja, da bi moral dolžnik v primeru zamude plačevati zamudne obresti, sodišče pa je v celoti vezano na izvršilni naslov, izvršbe tudi ni mogoče dovoliti za izterjavo zakonskih zamudnih obresti od dneva, ko je predlog za izvršbo bil vložen pri sodišču. V izvršilnem postopku na podlagi izvršilnega naslova ni mogoče uporabljati določbe 299. člena OZ, ki v drugem odstavku določa, da v primeru, če rok za izpolnitev ni določen, pride dolžnik v zamudo, ko upnik ustno ali pisno, z izvensodnim opominom ali z začetkom kakšnega postopka, katerega namen je doseči izpolnitev obveznosti, zahteva od njega, naj izpolni svojo obveznost. To bi predstavljalo namreč odločanje o materialnopravni obveznosti dolžnika, kar v primeru izvršbe na podlagi izvršilnega naslova ni v pristojnosti izvršilnega sodišča. O tem, kaj je dolžnik dolžan plačati upnici, je namreč že pravnomočno odločeno v izvršilnem naslovu. Zamudne obresti so objektivna posledica zamude, vendar to ne pomeni, da se izvršba za njihovo uveljavitev dovoli brez izvršilnega naslova. Terjatev za zakonske zamudne obresti mora biti v vsakem primeru ugotovljena v izvršilnem naslovu. Upnica si bo morala pridobiti podlago (sodbo - izvršilni naslov), za njihovo izterjavo v posebnem pravdnem postopku.

7. Iz navedenih razlogov je pritožba upnice neutemeljena. Sodišče druge stopnje jo je kot tako zavrnilo potem, ko tudi uradni preizkus (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena istega zakona in 15. členom ZIZ) ni pokazal kršitev.

8. V posledici neuspeha s pritožbo upnica krije sama svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena istega zakona in 15. členom ZIZ).

Op. št. (1) : Zgolj dejstvo, da je v izvršilnem naslovu določen rok za izpolnitev, še ne pomeni, da je podana podlaga za izvršbo zakonskih zamudnih obresti od zamude dalje.