Jedro

Toženka je prosilcu odobrila BPP v večjem obsegu, kot je bila zaprošena, prav tako ni obrazložila svoje odločitve glede dodelitve BPP za zastopanje pred višjim sodiščem ter Vrhovnim sodiščem RS.

Izrek

Tožbi se ugodi in se odločba Okrožnega sodišča v Celju, Organa za BPP, številka Bpp 1249/2022 z dne 25. januarja 2022 odpravi v 1. točki izreka v delu, kjer je dodeljena redna brezplačna pravna pomoč v kazenskem postopku, ki teče pred Okrožnim sodiščem v Celju, opr. št. III K 14219/2022 v obliki pravnega svetovanja in zagovarjanja pred sodiščem na drugi stopnji ter pred Vrhovnim sodiščem RS, do končanega kazenskega postopka, in se zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek.

Obrazložitev

1. Toženka je ugodila prošnji za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju BPP) prosilca A. A. (sedaj prizadeta stranka) in mu dodelila redno BPP v kazenskem postopku, ki teče pred Okrožnim sodiščem v Celju, opr. št. III K 14219/2022, v obliki pravnega svetovanja in zagovarjanja pred sodiščem na prvi in drugi stopnji ter pred Vrhovnim sodiščem RS, do končanega kazenskega postopka, od 20. 9. 2022 dalje. Za izvajanje BPP je določila odvetnika B. B. 2. Iz obrazložitve izhaja, da prizadeta stranka izpolnjuje subjektivni pogoj za dodelitev BPP. Pri presoji objektivnega pogoja po 24. členu Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) pa toženka meni, da je podan, zato je prosilcu odobrila redno BPP v celoti.

3. Pojasnjuje, da je po uradni dolžnosti vpogledala v elektronski kazenski vpisnik za predmetno zadevo. Zoper prosilca (in druge obdolžene) je v teku kazenski postopek zaradi suma storitve kaznivega dejanja prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države izvršenega v sostorilstvu po šestem odstavku v zvezi s tretjim odstavkom 308. člena Kazenskega zakonika-1 (v nadaljevanju KZ-1) v zvezi z drugim odstavkom 20. člena KZ-1 in kaznivega dejanja povzročitve prometne nesreče po drugem odstavku v zvezi s prvim odstavkom 323. člena KZ-1 in kaznivega dejanja zapustitve poškodovanca v prometni nesreči brez pomoči po drugem v zvezi s prvim odstavkom 328. člena KZ-1. Za navedeno kaznivo dejanje je z zakonom določena zaporna kazen od treh do petnajstih let. Prosilec se nahaja v priporu od 18. 3. 2022 dalje.

4. Opozarja na prakso Vrhovnega sodišča RS v zadevi X Ips 226/2014, kjer je to razsodilo, da pri dodelitvi BPP v kazenski zadevi 24. člena ZBPP ni mogoče razlagati tako, da je prošnja obdolženca, ki mu grozi kazen zapora, za pravno pomoč zagovornika v kazenskem postopku očitno nerazumna; pri tem pa je ocena glede možnosti uspeha za prvostopenjski kazenski postopek nebistvena. Tudi iz zahteve c točke 3. odstavka 6. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic (v nadaljevanju EKČP) je razvidno, da je v primerih, ko je zagrožen odvzem prostosti, to praviloma že samo po sebi okoliščina, ki terja BPP obdolžencu brez lastnih sredstev1. Sicer je bila prosilcu v skladu z določilom drugega odstavka 70. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) v predmetnem postopku postavljena zagovornica po uradni dolžnosti. Vendar je prosilec v prošnji za dodelitev BPP navedel, da želi na podlagi BPP izbrati drugega odvetnika, ki ga bo zagovarjal v navedenem kazenskem postopku, v čemer se je njegovi želji sledilo. Po ureditvi ZKP si lahko obdolženec namesto postavitve zagovornika po uradni dolžnosti in tudi po tem, ko je bil ta že postavljen (prvi odstavek 72. člena ZKP), vselej izbere svojega zagovornika, bodisi na podlagi pooblastila bodisi na podlagi BPP2. Glede na okoliščino, da je prosilcu v konkretnem kazenskem postopku odvzeta prostost in mu grozi izrek zaporne kazni, je po presoji sodišča razumno njegovo pričakovanje, da se mu dodeli strokovna pomoč zagovornika, s pomočjo katerega bo uresničeval ustavno pravico do obrambe. Ker prosilec izpolnjuje subjektivni in objektivni pogoj za dodelitev BPP, mu je bila dodeljena BPP, kot je razvidno iz izreka odločbe.

5. Tožnik v tožbi predlaga, da tožbi ugodi in izpodbijano odločbo št. Bpp 1249/2022 z dne 25. 1. 2023 v točki 1 spremeni tako, da prošnji prosilca za BPP delno ugodi in mu dodeli BPP za pravno svetovanje in zagovarjanje pred sodiščem na prvi stopnji, v presežku pa prošnjo zavrne, podrejeno izpodbijano odločbo št. Bpp 1249/2022 z dne 25. 1. 2023 razveljavi in vrne v ponovni postopek. Meni, da takšna odločitev ne zasleduje namena BPP, predvsem 24. člena ZBPP. Iz podatkov in listin v spisu izhaja, da kazenski postopek pred Okrožnim sodiščem v Celju opr. št. III K 14219/2022, v katerem je prosilec udeležen kot obdolženec, pred sodiščem I. stopnje še ni zaključen oziroma v navedenem postopku še ni bila izdana sodba. Navedeno dejstvo posledično po prepričanju tožnika preprečuje odločitev o prosilčevi prošnji za dodelitev BPP za pravno svetovanje in zastopanje tudi pred sodiščem II. stopnje in pred Vrhovnim sodiščem RS in je odločitev organa BPP v nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari. Dodaja, da v tej fazi postopka tudi ni gotovo, ali bo prosilec to odobreno BPP potreboval, saj ta postopek še ni v teku. Ker tudi ni gotovo, da bo, je dodelitev BPP v takšnih okoliščinah (vnaprej) preuranjena in nerazumna, ker prosilec nima verjetnega izgleda za uspeh, in tako ne izpolnjuje pogojev iz 24. člena ZBPP.

6. Tožena stranka odgovora na tožbo ni podala, poslala pa je upravni spis.

7. Prizadeta stranka odgovora na tožbo ni poslala.

8. Sodišče je s sklepom št. IV U 24/2023-11 z dne 24. 4. 2023, ki ga je senat sprejel na podlagi 3. alineje drugega odstavka 13. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), sklenilo, da bo v zadevi odločala sodnica posameznica.

9. Sodišče je 19. 6. 2023 v upravnem sporu opravilo javno glavno obravnavo, ki je je je udeležila le prizadeta stranka. Na naroku je navajala, da je še vedno upravičen do BPP in ne pristaja na to, da bi si moral odvetnika za zastopanje sam plačati, saj nima sredstev.

10. Sodišče je v dokaznem postopku na glavni obravnavi vpogledalo in prebralo listine upravnega spisa ter listino tožnika v prilogi A1. 11. Tožba je utemeljena.

12. V tem upravnem sporu se izpodbija uvodoma navedena odločba, pri čemer za tožnika ni sporna odločitev iz 1. točke izreka, v delu, kjer je odločeno, da se ugodi prošnji za dodelitev BPP za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem na prvi stopnji v zadevi III K 14219/2022. Za tožnika je sporna dodelitev BPP za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem na drugi stopnji ter pred Vrhovnim sodiščem RS.

13. Namen BPP po ZBPP (prvi odstavek 1. člena) je uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje te pravice ne bi mogla uresničevati. V skladu s prvim odstavkom 11. člena ZBPP oseba, ki je po 10. členu tega zakona lahko upravičenec do BPP, lahko zaprosi za BPP v katerikoli fazi postopka (npr. ob začetku izvensodnega ali sodnega postopka, kakor tudi v katerikoli fazi postopka, ki že teče). Po določbi drugega odstavka 11. člena ZBPP dodeljena BPP zajema tiste stroške sodnega postopka, ki so nastali po dnevu vložitve prošnje za dodelitev BPP, ter plačilo za dejanja pravne pomoči, ki do dneva vložitve prošnje za dodelitev BPP še niso bila opravljena.

14. Pri odločanju o prošnji za dodelitev BPP se ugotavljajo materialni položaj prosilca in drugi pogoji, določeni s tem zakonom (tretji odstavek 11. člena ZBPP). Po prvem odstavku 24. člena ZBPP se tako pri presoji upravičenosti do BPP kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev BPP, predvsem da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati (1. alineja) in je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena (2. alineja). Okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec uveljavlja dodelitev BPP, ki se upoštevajo kot pogoji za dodelitev BPP, so v prvem odstavku 24. člena ZBPP navedene primeroma.

15. Prvi odstavek 28. člena ZBPP določa, da se BPP dodeli praviloma v obsegu, kot jo uveljavlja prosilec, in za čas, potreben glede na obliko, ki je bila dodeljena. Vendar pa lahko po drugem odstavku tega člena pristojni organ: - določi drugačen obseg posameznih oblik BPP, če oceni, da bo tudi s posameznimi oblikami pravne pomoči dosežen pričakovani rezultat. 16. Kot izhaja določb ZBPP, torej pristojni organ pri odločanju o dodelitvi BPP ni strogo vezan na zahtevek prosilca ter ima po določbah 28. člena ZBPP široke možnosti, da omeji obseg dodeljene BPP.

17. Sodišče po vpogledu v priloženi spis Bpp 1294/2022 ugotavlja, da je prosilec za dodelitev BPP zaprosil 15. 9. 2022 in v rubriki III. Podatki o zadevi; Navedba želene vrste, oblike in obsega brezplačne pravne pomoči, zaprosil za pravno svetovanje in zastopanje pred okrožnim in višjim sodiščem. Toženka je prosilcu dodelila redno BPP od 20. 9. 2022 dalje, za zastopanje pred sodiščem na prvi in drugi stopnji ter pred Vrhovnim sodiščem RS. Gre za odločitev, ki temelji na ugotovitvi, da prosilec izpolnjuje subjektivni pogoj za dodelitev BPP, kar med strankama upravnega spora ni sporno, in ugotovitvi, da je izid, zadeve glede katere prosilec naproša za dodelitev BPP, zanj pomemben, zadeva pa ni očitno nerazumna, torej je izpopolnjen tudi objektivni pogoj za dodelitev BPP.

18. V obravnavani zadevi je torej sporen obseg dodelitve BPP. Glede na predlagan obseg dodelitve BPP sodišče ugotavlja, da je toženka prosilcu - prizadeti stranki odobrila BPP v večjem obsegu, kot je bila zaprošena, prav tako ni obrazložila svoje odločitve glede dodelitve BPP za zastopanje pred višjim sodiščem ter Vrhovnim sodiščem RS. Tako ni sledila določbi 214. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) in svoje odločitve ni obrazložila (drugi odstavek 34. člena ZBPP), saj ni navedla razlogov, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo odločitev za dodelitve BPP tudi za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem druge stopnje in Vrhovnim sodiščem RS. Glede na navedeno je sodišče po presoji, da je tožena stranka nepravilno uporabila določbo drugega odstavka 34. člena ZBPP, v povezavi z določbo 214. člena ZUP, na podlagi določbe 3. točke prvega odstavka 64. člena, v zvezi z določbo 2. točke prvega odstavka 27. člena ZUS-1 izpodbijano odločbo odpravilo in zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek, v katerem bo morala skladno z določbo četrtega odstavka 64. člena in v roku določenem v tem odstavku ponovno odločati o vlogi prosilca in izdati nov upravni akt. 19. Pri izdaji akta bo v delu, ki se nanaša na obseg dodelitve BPP, morala upoštevati določbo 4. in 5 alineje prvega odstavka 26. člena ZBPP, ki določa, da se BPP v isti zadevi lahko dodeli za pravno svetovanje in zastopanje pred sodišči na prvi in drugi stopnji in za pravno svetovanje in zastopanje v zvezi z izrednimi pravnimi sredstvi, to določbo pa razlagati kot možnost za dodelitev BPP tako na drugi stopnji kot pred Vrhovnim sodiščem RS in za dodelitev BPP za vsako stopnjo izvesti presojo v smislu 24. člena ZBPP.

1 Navedeno je razvidno tudi iz sodne prakse ESČP, npr. sodba v zadevi Quaranta proti Švici z dne 24. 5. 1991. 2 Sodba VSRS, opr. št. X Ips 251/2015 dne 25. 11. 2015.