Jedro

Za ugotovitev kraja storitve kaznivega dejanja je odločilen opis kaznivega dejanja v obtožnem predlogu. Glede na opis dejanja je razumeti, da je bilo kaznivo dejanje storjeno v Kopru (v smislu 19. člena KZ-1).

V pritožbi nadalje izpostavljena okoliščina, da je posamezna preiskovalna dejanja opravilo Okrajno sodišče v Celju, za presojo krajevne pristojnosti sodišča ne more biti pomembna in se sodišče po uradni dolžnosti ne more več izreči za krajevno nepristojno šele, ko je razpisana glavna obravnava (drugi odstavek 436. člena ZKP), do česar v konkretnem primeru še ni prišlo. Prav tako pa za presojo krajevne pristojnost niso relevante pritožbene navedbe, da je družinsko problematiko obravnaval oddelek družinskega sodstva pred Okrožnim sodiščem v Celju ter da je sodeloval CSD, enota Celje. Ob tem se ODT zmotno sklicuje tudi na razloge za prenos krajevne pristojnosti po 35. členu ZKP (lažja izvedba postopka, smotrnost in ekonomičnost), pri katerem gre za poseben postopek, ki z izrekom izpodbijanega sklepa nima nič skupnega.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

1.Okrajno sodišče v Celju je z uvodoma navedenim sklepom odločilo, da ni krajevno pristojno za sojenje v tej kazenski zadevi in da se bo zadeva po pravnomočnosti sklepa odstopila stvarno in krajevno pristojnemu Okrajnemu sodišču v Kopru.

2.Pritožbo zoper sklep je vložilo Okrožno državno tožilstvo (v nadaljevanju: ODT) zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka po 1. točki prvega odstavka 370. člena ZKP v zvezi z drugim odstavkom 371. člena ZKP in predlagalo, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.Sodišče prve stopnje se je za krajevno nepristojno izreklo ob ugotovitvi, da iz opisa obdolženki očitanega kaznivega dejanja zanemarjanje mladoletne osebe in surovega ravnanja v obtožnem predlogu izhaja, da naj bi bilo kaznivo dejanje storjeno dne 19.7.2021 v Kopru.

5.ODT takšni odločitvi nasprotuje z navedbami, da prvi odstavek 26. člena ZKP določa, da je krajevno pristojno praviloma (in ne izključno) sodišče, na katerega območju je bilo kaznivo dejanje storjeno ali poskušeno. Na podlagi očitkov iz obtožnega predloga je nesporno, da je obdolžena protipravno ravnala v Kopru, vendar pa ODT izpostavlja, da je za otroka nastala tudi ogrozitvena posledica, ki pa presega krajevno območje Kopra. Deklica je bila namreč materi odvzeta dne 19. 7. 2021 in nameščena v krizni center, kjer je bila vse do 5. 8. 2021, ko jo je prevzel njen oče A. A.. Tako je bila deklica dalj časa prikrajšana za varno domače okolje v Celju. Sodišče prve stopnje je tako, poleg ogrozitvene posledice pri otroku, ki ima stalne bivališče v Celju, prezrlo tudi, da so že bila opravljena posamezna preiskovalna dejanja pred Okrajnim sodiščem v Celju, vsa družinska problematika pa je obravnavana pri Okrožnem sodišču v Celju - družinsko sodstvo in pri Centru za socialno delo (CSD), enoti Celje. Zato se ključni dokazi nahajajo na celjskem območju, vključno z glavnima pričama (zakonitim zastopnikom mladoletne oškodovanke in predstavnico CSD). Nenazadnje imata obdolženka in oškodovanka stalno bivališče v Celju. Vse to po stališču ODT govori v prid lažji izvedbi, smotrnosti in ekonomičnosti postopka v Celju in utemeljuje izjemo od "praviloma" ki jo dopušča prvi odst. 26. člena ZKP.

6.S takšnim stališčem se pritožbeno sodišče ne strinja. Za ugotovitev kraja storitve kaznivega dejanja je odločilen opis kaznivega dejanja v obtožnem predlogu, ki ga je vložilo tožilstvo dne 13.12.2024. Dodatna pritožbena pojasnila in obrazložitev obtožnega predloga zato očitkov, kot so navedeni v opisu dejanja, ne morejo spremeniti. Iz konkretnega dela opisa dejanja izhaja, da je obdolženka kot starš hudo kršila svoje dolžnosti do mladoletne osebe s tem, da je dne 19. 7. 2021, ko je imela v varstvu svojo sedemmesečno hčerko B. B. (s stalnim bivališčem ...), v Kopru, v prisotnosti svoje mladoletne hčerke uživala alkoholne pijače, tako da je že imela zatikajoč govor in nezanesljivo hojo pri tem, ko je hčerko v takem stanju vozila v otroškem vozičku, nakar je s hčerko v vozičku v poznih večernih urah, po 22.00 uri, odšla na javno prireditev na Prešernovem trgu v Kopru, kar je bilo povsem neprimerno za tako majhnega otroka, ki je potreboval hrano, nego in počitek, kar pa hčerki B. B. obdolženka zaradi svojega vinjenega stanja ni bila sposobna zagotoviti. Zaradi ugotovljene ogroženosti ji je bila hčerka B. B. še istega večera odvzeta in začasno nameščena v ... Glede na opis dejanja je razumeti, da je bilo kaznivo dejanje storjeno v Kopru (v smislu 19. člena KZ-1).

7.Kaznivo dejanje zanemarjanja mladoletne osebe in surovega ravnanja po prvem odstavku 192. člena KZ-1 je ogrozitveno kaznivo dejanje, pri katerem zakonodajalec ni določil, da mora škoditi otrokovemu razvoju, povzročiti poškodbeno posledico ali konkretno ogroziti otrokov razvoj, saj zadošča nastanek abstraktne ogrozitve oziroma ugotovitev, da bi storilčevo ravnanje lahko vplivalo na otrokov razvoj. To pomeni, da je zakonodajalec sankcioniral tudi táko storilčevo ravnanje, ki ne pripelje do poškodbene posledice in tudi ne do konkretne nevarnosti za otrokov razvoj. Za dokončanje temeljne oblike kaznivega dejanja zadošča nastanek abstraktne ogrozitve oziroma ugotovitev, da bi storilčevo ravnanje lahko vplivalo na otrokov razvoj (tako tudi VSRS Sodba I Ips 19601/2014 z dne 6. 4. 2023). Posledično niso utemeljene pritožbene navedbe, da je sodišče prve stopnje spregledalo ogrozitvene posledice pri otroku, ki naj bi presegale krajevno območje Kopra. Pritožbena navajanja ODT, kje ima stalno prebivališče prijavljeno obdolženka, mld. oškodovanka ali ključni priči, niso bistvena za presojo krajevne pristojnosti, stalno bivališče obdolženke in oškodovanke pa ne pomeni nujno tudi kraja, na katerega območju je bilo kaznivo dejanje storjeno ali poskušeno, v smislu določila 26. člena ZKP.

8.V pritožbi nadalje izpostavljena okoliščina, da je posamezna preiskovalna dejanja opravilo Okrajno sodišče v Celju, za presojo krajevne pristojnosti sodišča ne more biti pomembna in se sodišče po uradni dolžnosti ne more več izreči za krajevno nepristojno šele, ko je razpisana glavna obravnava (drugi odstavek 436. člena ZKP), do česar v konkretnem primeru še ni prišlo. Prav tako pa za presojo krajevne pristojnost niso relevante pritožbene navedbe, da je družinsko problematiko obravnaval oddelek družinskega sodstva pred Okrožnim sodiščem v Celju ter da je sodeloval CSD, enota Celje. Ob tem se ODT zmotno sklicuje tudi na razloge za prenos krajevne pristojnosti po 35. členu ZKP (lažja izvedba postopka, smotrnost in ekonomičnost), pri katerem gre za poseben postopek, ki z izrekom izpodbijanega sklepa nima nič skupnega.

9.Glede na vse obrazloženo pritožbeno sodišče zaključuje, da je odločitev sodišča prve stopnje pravilna in da je, na podlagi podanih krajevnih okoliščin v opisu očitanega kaznivega dejanja, za sojenje v obravnavani zadevi krajevno pristojno Okrajno sodišče v Kopru. Ker pritožbeni razlogi niso podani in ker pritožbeno sodišče ob preizkusu po uradni dolžnosti v skladu z določbo petega odstavka 402. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) ni ugotovilo kršitev, je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno.

Zveza:

Kazenski zakonik (2008) - KZ-1 - člen 19 Zakon o kazenskem postopku (1994) - ZKP - člen 26, 26/1

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.