Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Kasneje sprejetega zakona ni mogoče uporabiti za razmerja, ki so nastala pred njegovo uveljavitvijo.
Če sodišče s pravnomočnim sklepom izroči kupcu nepremičnino po tem, ko je postal sklep o domiku pravnomočen, ni mogoče več uporabiti določbe 25. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih.
Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom razveljavilo pravnomočna sklepa o izročitvi nepremičnin upniku z dne 25.3.1996 in sklep o domiku, dopolnjen z dne 11.12.1995, na drugi javni dražbi prodanih nepremičnin upniku z opr. št. I 209/93 z dne 6.11.1995 ter odločilo, da se po pravnomočnosti tega sklepa po uradni dolžnosti razpiše nova druga javna dražba.
Zoper ta sklep se pritožuje upnik iz pritožbenih razlogov bistvenih kršitev procesnih določb ZIZ in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da sodišče samo v izreku sklepa ugotavlja, da sta bila sklepa o izročitvi nepremičnin upniku z dne 25.3.1996 in sklep o domiku z dne 6.11.1995, dopolnjen 11.12.1995, pravnomočna. Na podlagi pravnomočnega sklepa se vknjiži lastninska pravica po uradni dolžnosti, sodišče pa obrazlaga svojo odločitev, da je naknadno ravnalo v skladu s 25. členom Zakona o kmetijskih zemljiščih ter upravni organ pozvalo, da postopa v smislu dovolitve po 25. členu tega zakona. Upravna enota K. pa je dne 12.8.1998 zavrnila izdajo potrdila za domik in je zato odločilo na podlagi tretjega odstavka 25. člena tega zakona, da se razveljavi sklep o domiku in po uradni dolžnosti razpiše druga javna dražba. S tako odločitvijo se upnik ne more strinjati, kajti sodišče se sklicuje na zakon, ki v času izdaje sklepov in pravnomočnosti le-teh, sploh še ni bil objavljen in tudi ni bil v veljavi. Osnovno pravilo zakonodaje pa je, da zakon ne more veljati za nazaj, razen v izjemnih primerih in Zakon o kmetijskih zemljiščih nima nikakršne določbe, ki bi posegala v sodne odločbe, ki so bile izdane pred uveljavitvijo tega zakona. Posebej pa upnik poudarja, da tudi 25. člen Zakona o kmetijskih zemljiščih nikjer ne predvideva razveljavitve sklepa o izročitvi upniku, temveč nalaga upniku, da še pred izdajo in razglasitvijo sklepa o izročitvi, pridobi potrdilo upravne enote o tem, ali je prenos v skladu s tem novim zakonom. Nikjer zakon ne predvideva razveljavitve sklepa o prenosu in izročitvi upniku, ki je bila opravljena nesporno že pred uveljavitvijo tega novega zakona. Tretji odstavek 25. člena očitno predvideva razveljavitev sklepa o domiku zgolj za primere, v kolikor se po uveljavitvi tega zakona pred izdajo in razglasitvijo sklepa o izročitvi ugotovi, da ni pogojev iz 19. člena tega zakona. Iz tega po mnenju pritožnika jasno izhaja, da zakon ne posega v pravnomočne sklepe o domiku in izročitvi nepremičnine, izdane in razglašene pred uveljavitvijo zakona, torej pred 26.10.1996. Upnik predlaga, da se izpodbijani sklep razveljavi.
Pritožba je utemeljena.
Prav je dati pritožbi, da Zakon o kmetijskih zemljiščih v času, ko je sodišče izdalo sklep o domiku, to je dne 6.11.1995 z dopolnitvijo 11.12.1995 in sklep o izročitvi nepremičnin dne 25.3.1996, še ni veljal, saj je stopil v veljavo šele 26.10.1996. Zakona za nazaj ni mogoče uporabiti, ker nima nobene take določbe, ki bi pooblaščala sodišče, da to stori. Po drugi strani pa ne gre prezreti, da je sodišče izdalo tako sklep o domiku kot sklep o izročitvi nepremičnin, nato pa z izpodbijanim sklepom oba razveljavilo na podlagi določbe tretjega odstavka 25. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih. Pri tem pa je sodišče očitno prezrlo, da prvi odstavek 25. člena določa, da mora izvršilno sodišče pridobiti potrdilo upravne enote pred izdajo in razglasitvijo sklepa o izročitvi na javni dražbi pridobljenega kmetijskega zemljišča, gozda ali kmetije. Sodišče pa je to potrdilo upravne enote pridobilo po izdaji in razglasitvi sklepa o izročitvi, ko je že bil pravnomočen. Sodišče je po eni strani torej uporabilo zakon, ki ga ne bi smelo uporabiti, po drugi strani pa ga je uporabilo napačno. Ta sklep pa je tudi v nasprotju z določbo 167. člena ZIP, ki je veljal v času izdaje sklepov o domiku oziroma o izročitvi nepremičnin (sedaj 192 ZIZ), ki določa, kaj je dolžno storiti sodišče po pravnomočnosti sklepa o domiku oziroma po izdaji sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu. Sodišče prve stopnje je torej kršilo določila Zakona o izvršilnem postopku in določila Zakona o kmetijskih zemljiščih, zaradi česar je pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo v skladu z določbo 3. točke 380. člena ZPP.