Jedro

Po 18. 11. 2011 (dan uveljavitve 18. člena ZPUOOD) ne velja več določba 6. odstavka 442. člena ZFPPIPP o solidarni odgovornosti aktivnih družbenikov za izpolnitev obveznosti, ki jih je imela izbrisana družba ob njenem prenehanju po 441. členu ZFPPIPP. Tožnik je tožbo najprej vložil zoper družbo, po njenem izbrisu iz sodnega registra pa je predlagal, da se postopek nadaljuje zoper toženo stranko, pri čemer je svoj zahtevek utemeljil izključno z navedbami, da je tožena stranka aktivni družbenik, ki je imela možnost vplivati na poslovanje izbrisane družbe, pa kljub temu ni opravila finančnega prestrukturiranja niti predlagala uvedbe stečajnega postopka. Sklep o izbrisu družbe iz sodnega registra brez likvidacije je bil sprejet po 17. 11. 2011, ko sta prenehali veljati določba 6. in 7. odstavka 442. člena ZFPPIPP. Navedeno pomeni, da iz tožbenih navedb o tem, da je tožena stranka aktivni družbenik izbrisane družbe, ne izhaja vtoževana posledica, to je, da je tožena stranka dolžna plačati obveznosti, ki jih je izbrisana družba imela do tožnika. Zato je sodišče prve stopnje ob zmotni uporabi materialnega prava (oprlo se je na določbe ZFPPIPP, ki v tem primeru ne pridejo v poštev) izdalo zamudno sodbo, čeprav bi moralo tožeči stranki naložiti, da odpravi nesklepčnost tožbe.

V skladu s 1. členom 442. člena ZFPPIPP izbris iz sodnega registra ne vpliva na pravico upnika izbrisane pravne osebe, da plačilo svoje terjatve zahteva od osebno odgovornih družbenikov ali od drugih družbenikov na podlagi pravil o spregledu pravne osebnosti.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani del zamudne sodbe sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Z izpodbijano zamudno sodbo je sodišče prve stopnje toženi stranki naložilo, da tožnici od obračunanih bruto plač, za obdobje od 4. 7. 2011 do 29. 3. 2012, plača predpisane davke in prispevke in tožnici za to obdobje iz naslova neizplačanih zneskov neto plač in stroškov prevoza na delo in z dela, izplača znesek 2.270,93 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 18. 4. 2013 dalje do plačila (1. odstavek točke I izreka). Zavrnilo je višji zahtevek za plačilo zakonskih zamudnih obresti od neto zneska plač in stroškov prevoza na delo in z dela, za obdobje od 30. 3. 2012 do 17. 4. 2012 (2. odstavek točke I izreka). Toženi stranki je naložilo, da tožnici v roku 8 dni povrne stroške postopka v znesku 190,93 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izteka izpolnitve dalje in ta znesek nakaže na transakcijski račun sodišča prve stopnje (točka II izreka).

Zoper ugodilni del izpodbijane sodbe se tožena stranka pritožuje iz pritožbenih razlogov bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je sodišče prve stopnje spregledalo, da v primerih, ko je družba iz sodnega registra izbrisana po 17. 11. 2011 (družba A. d.o.o. je bila izbrisana s sklepom Okrožnega sodišča na Ptuju z dne 11. 10. 2012), ni mogoče več uveljavljati odgovornosti družbenikov za obveznosti izbrisanih gospodarskih družb, na podlagi določb 6. do 10. odstavka 442. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP, Ur. l. RS, št. 126/2007 s spremembami), saj te določbe več ne veljajo. Ustavno sodišče RS je z odločbo opr. št. U-I-307/11 z dne 12. 4. 2012 razveljavilo vsa določila Zakona o postopkih za uveljavitev in odpustitev odgovornosti družbenikov za obveznosti izbrisanih gospodarskih družb (ZPUOOD, Ur. l. RS, št. 87/2011 s spremembami), razen 18. člena. Izpodbijana sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih, saj sodišče prve stopnje ni pojasnilo, zakaj naj bi dolg izbrisane družbe prešel na toženo stranko. Sodišče se ne more sklicevati na neobstoječ predpis. Sedaj veljavni predpis določa, da je plačilo obveznosti od odgovornih družbenikov izbrisane družbe, možno zahtevati le na podlagi pravil o spregledu pravne osebe. V tožbi ni podlage za odločitev glede spregleda pravne osebe, zato je ne more biti niti v odločitvi sodišča prve stopnje. Posledično je zmotna tudi odločitev o stroških postopka. Tožena stranka predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani del zamudne sodbe sodišča prve stopnje spremeni tako, da tožnikov zahtevek v celoti zavrne.

Pritožba je utemeljena.

Na podlagi 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/1999 s spremembami) je pritožbeno sodišče izpodbijani del zamudne sodbe preizkusilo v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7. in 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje ter 12. in 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.

Pritožba utemeljeno opozarja, da določba 6. odstavka 442. člena ZFPPIPP ne more biti pravna podlaga za ugoditev tožbenemu zahtevku. Ta določba je bila razveljavljena z 18. členom ZPUOOD. Z dnem uveljavitve ZPUOOD (to je 18. 11. 2011) so prenehale veljati določbe 6. do 10. odstavka 442. člena in 496. člena ZFPPIPP. Ustavno sodišče RS je z odločbo U-I-307/11-21 z dne 12. 4. 2012 sicer razveljavilo vse preostale določbe ZPUOOD, ne pa tudi določbe 18. člena tega zakona. Navedeno pomeni, da po 18. 11. 2011 ne velja več določba 6. odstavka 442. člena ZFPPIPP o solidarni odgovornosti aktivnih družbenikov za izpolnitev obveznosti, ki jih je imela izbrisana družba ob njenem prenehanju po 441. členu ZFPPIPP. Tožnica je tožbo najprej vložila zoper družbo A. d.o.o., po njenem izbrisu iz sodnega registra pa je predlagala, da se postopek nadaljuje zoper toženo stranko, pri čemer je svoj zahtevek utemeljila izključno z navedbami, da je tožena stranka aktivni družbenik, ki je imela možnost vplivati na poslovanje izbrisane družbe, pa kljub temu ni opravila finančnega prestrukturiranja, niti predlagala uvedbe stečajnega postopka.

Sklep o izbrisu družbe A. d.o.o. iz sodnega registra brez likvidacije je bil sprejet 11. 10. 2012, torej po 17. 11. 2011, ko sta prenehali veljati določba 6. in 7. odstavka 442. člena ZFPPIPP. Navedeno pomeni, da iz tožbenih navedb o tem, da je tožena stranka aktivni družbenik izbrisane družbe ne izhaja vtoževana posledica, to je, da je tožena stranka dolžna plačati obveznosti, ki jih je izbrisana družba imela do tožnika. ZPP v 3. odstavku 318. člena izrecno določa, da če tožena stranka ne odgovori na tožbo, iz dejstev, ki so navedena v tožbi, pa ne izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka (nesklepčnost tožbe), sodišče tožeči stranki s sklepom določi rok za odpravo nesklepčnosti tožbe. Sodišče prve stopnje pa ni ravnalo tako, temveč je ob zmotni uporabi materialnega prava (oprlo se je na določbe ZFPPIPP, ki v tem primeru ne pridejo v poštev) izdalo zamudno sodbo.

Tožnica bo tožbo lahko naredila sklepčno, če bo tožbo popravila tako, da bo tožbeni zahtevek oprla na določbo 1. odstavka 442. člena ZFPPIPP, ki ni bil razveljavljen z 18. členom ZPUOOD. V skladu s 1. členom 442. člena ZFPPIPP izbris iz sodnega registra ne vpliva na pravico upnika izbrisane pravne osebe, da plačilo svoje terjatve zahteva od osebno odgovornih družbenikov ali od drugih družbenikov na podlagi pravil o spregledu pravne osebnosti.

Glede na vse navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 1. odstavka 354. člena ZPP pritožbi ugodilo, izpodbijani del zamudne sodbe sodišča prve stopnje razveljavilo in mu zadevo vrnilo v nov postopek. V novem postopku bo sodišče prve stopnje tožnici s sklepom določilo rok za odpravo nesklepčnosti tožbe in v kolikor tožnica v navedenem roku tožbe ne bo ustrezno popravila, bo tožbeni zahtevek zavrnilo. Če bo tožnica tožbo popravila, bo tako popravljeno tožbo znova vročilo toženi stranki in v kolikor ta znova ne bo odgovorila na tožbo, bo znova presojalo ali so podani pogoji za izdajo zamudne sodbe.

Na podlagi 3. odstavka 165. člena ZPP je pritožbeno sodišče odločitev o stroških pritožbenega postopka pridržalo za končno odločbo.