Jedro

Nedokazanost zunajzakonske skupnosti bi v okoliščinah konkretnega primera lahko imelo za posledico, da B.B. ne bi smel biti upoštevan pri odločanju o spornem mirovanju štipendijskega razmerja in ne izplačevanju državne štipendije.

Ker zunajzakonska skupnost v obravnavanem predsodnem postopku sploh ni bila razčiščevana, sta zavrnilni odločbi utemeljeno odpravljeni in zadeva vrnjena v ponovno upravno odločanje.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je kot nezakoniti odpravilo odločbi tožene stranke št. ... z dne 18. 10. 2019 in Centra za socialno delo A. št. ... z dne 20. 2. 2019 po katerih štipendijsko razmerje v šolskem letu 2018/2019 miruje in se državna štipendija ne izplačuje ter zadevo vrnilo v ponovno upravno odločanje.

2. Sodbo izpodbija tožena stranka zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga njeno spremembo in zavrnitev tožbenega zahtevka.

Zadeva je vrnjena v ponovno upravno odločanje, ker da tožnice ni mogoče šteti za samsko osebo iz 11. odstavka 10. člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev1 (ZUPJS) in ker je bil v predsodnem postopku preuranjeno med družinske člane vštet tudi B.B., čeprav ni bilo razčiščeno, ali zunajzakonska skupnost z mamo C.C. sploh obstaja. S slednjim zaključkom se ne strinja, saj je tožnica na obravnavi sama izpovedala, da je C.C. njena mati, B.B. pa očim, da imata skupnega otroka, da nista sklenila zakonske zveze, da je mama prevzela njegov priimek, da sta živela v zunajzakonski skupnosti, vendar na ločenih naslovih in še vedno živita na ločenih naslovih. Za obstoj zunajzakonske skupnosti je ključno, da jo kot takšno šteje okolica in o njej lahko verodostojno izpove otrok enega od partnerjev. Sodišče je odločilo v nasprotju s tožničino izpovedjo in jo oprlo le na del izpovedi, da mama in B.B. živita na ločenih naslovih. Da ne živita skupaj ne more biti odločilno pri presoji zunajzakonske skupnosti. Splošno znano je, da tudi predsednik Republike Slovenije ne živi s partnerko, pa ju slovenska družba kljub temu šteje za zunajzakonska partnerja.

3. Tožnica v pisnem odgovoru prereka pritožbene navedbe in predlaga zavrnitev pritožbe. Navaja, da sta se mama in oče poročila 24. 12. 1988, ločila 23. 3. 2005, da je do 25. 11. 2011 še imela priimek bivšega moža in se več ni poročila. Z B.B. ni nikoli živela v istem gospodinjstvu, v istem stanovanju oz. prebivališču, nikoli nista imela skupnih financ ne skupnega premoženja, nikoli nista stanovala v istem gospodinjstvu ali na istem naslovu. Sama ni prava vešča oseba, zato je mogoče nerodno odgovarjala na vprašanja sodišča glede zunajzakonske zveze. Dejstvo je, da ima mama z B.B. otroka, da se občasno vidita in družita, da pa živita vsak zase ločeno in skrbita za skupnega otroka. Njuno druženje ni vsakodnevno, vse kar je skupno je mld. otrok D.D. in je mama zaradi otroka 25. 11. 2011 prevzela priimek B.. Primerjava življenja predsednika E.E. in njegove zunajzakonske partnerke v tej zadevi niti slučajno ni primerljiva, je nepotrebna in neutemeljena.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Tožena stranka ne navaja ničesar takega, kar bi vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe, izdane ob dovolj razčiščenem dejanskem stanju in pravilno uporabljenem materialnem pravu. V postopku ni prišlo do procesnih kršitev iz 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku2 (ZPP), na katere je potrebno paziti po uradni dolžnosti.

Kasatorna sodba je izdana v skladu s 1. alinejo 1. odstavka 82. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih3 (ZDSS-1) in utemeljeno vrnjena v ponovno upravno odločanje zaradi pomanjkljivega predsodnega upravnega postopka.

6. Tudi po presoji pritožbenega sodišča sta izpodbijana upravna akta o mirovanju štipendijskega razmerja za šolsko leto 2018/2019 in neizplačevanju državne štipendije, izdana na podlagi 4. alineje 1. odstavka 95. člena Zakona o štipendiranju4 (ZŠtip-1) utemeljeno odpravljena. Sodišče prve stopnje pravilno zaključuje, da je bil med tožničine družinske člane najmanj preuranjeno vštet B.B.. Zaradi njegovega štetja za maminega zunajzakonskega partnerja, so bili v predsodnem postopku upoštevani tudi njegovi osebni prejemki in premoženje. Na ta način je bilo ugotovljeno, da ima štiričlanska družina 67.641,91 EUR skupnega dohodka, povprečno mesečno na osebo 1.409,21 EUR, kar presega cenzus 659,30 EUR za uživanje štipendije.

7. Res je tožnica na obravnavi 13. 7. 2020 (list. št. 18) izpovedala, da je B.B. očim, da z mamo ni sklenil zakonske zveze, da je prevzela njegov priimek, da sta živela v zunajzakonski skupnosti, vendar na ločenih naslovih, mama na naslovu F., B.B. pa na naslovu G. in da imata mld. sina D.D.. Vendar v okoliščinah konkretnega primera ta izpoved sama po sebi ne zadostuje za ugotovitev obstoja zunajzakonske skupnosti med tožničino mamo in B.B.. Ne zaradi njene ne/verodostojnosti, temveč zato, ker tožnica sama ni edino kompetentna za pravno kvalifikacijo zunajzakonske skupnosti četudi gre za razmerje med njeno materjo in B.B.. Sicer pa zunajzakonske skupnosti tožnica v vlogi z dne 26. 9. 2018 sploh ni navajala, v pritožbenem predsodnem postopku je prerekala upoštevnost dohodka in premoženja B.B., v laični tožbi je zatrjevala, da jo očim ni dolžan preživljati, da je ne preživlja, da ne živi na istem naslovu, ne v družinski ali gospodinjski skupnosti, da mama prebiva na naslovu F., očim pa na naslovu G..

8. Po 12. členu Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih5 (ZZZDR) je zunajzakonska skupnost dalj časa trajajoča življenjska skupnost moškega in ženske, ki nista sklenila zakonske zveze. Bistveno enako je zunajzakonska skupnost opredeljena tudi v 4. členu Družinskega zakonika6 (DZ). Po ustaljeni sodni praksi in pravni teoriji gre pri zunajzakonski skupnosti za pravni standard z elementi, ki morajo biti izpolnjeni, da je skupnost moškega in ženske mogoče šteti za skupnost, izenačeno z zakonsko zvezo. Za zunajzakonsko skupnost je bistveno, da ima vse značilnosti življenjske skupnosti moža in žene, tj. ekonomske, čustvene in intimne povezanosti, ter da se v očeh okolja kaže kot življenjska skupnost moža in žene. Med pogoje za zunajzakonsko skupnost šteje skupno gospodinjstvo, ekonomska skupnost in praviloma skupno prebivanje kot konstitutivni element zunajzakonske skupnosti. Če navedeni elementi niso izkazani, zunajzakonska skupnost iz 12. člena ZZZDR ne obstaja.

9. Nedokazanost zunajzakonske skupnosti bi v okoliščinah konkretnega primera lahko imelo za posledico, da B.B. ne bi smel biti upoštevan pri odločanju o spornem mirovanju štipendijskega razmerja in ne izplačevanju državne štipendije.

10. Ker zunajzakonska skupnost v obravnavanem predsodnem postopku sploh ni bila razčiščevana, sta zavrnilni odločbi utemeljeno odpravljeni in zadeva vrnjena v ponovno upravno odločanje. V ponovljenem postopku bo potrebno slediti materialnopravnemu izhodišču, podrobno utemeljenem v točkah 6. do 10. obrazložitve izpodbijane sodbe ter usmeritvam in napotilom sodišča glede ugotavljanja zunajzakonske skupnosti med B.B. in tožničino mamo, saj bo prav slednje lahko odločilno vplivalo na število družinskih članov in posledično upoštevnost ali neupoštevnost dohodkov ter premoženja B.B. pri ugotavljanju materialnega položaja družine. Šele po dopolnitvi upravnega postopka v smeri, nakazani v prvostopenjski sodbi in izvedbi morebitnih drugih dokazov, relevantnih za pravilno in popolno ugotovitev dejanskega stanja, bo mogoče zakonito odločiti o mirovanju štipendijskega razmerja in izplačevanju državne štipendije za šolsko leto 2018/2019. 11. Zaradi obrazloženega in ker preostala toženkina izvajanja, od sklicevanja na razmerje med predsednikom države in njegovo partnerico ter nekatera druga za rešitev zadeve pravno niso relevantna, je potrebno pritožbo na podlagi 353. člena ZPP zavrniti in potrditi sodbo sodišča prve stopnje.

1 Ur. l. RS, št. 62/2010 s spremembami. 2 Ur. l. RS, št. 73/2007, 45/2008 in 10/2017. 3 Ur. l. RS, št. 2/2004 s spremembami. 4 Ur. l. RS, št. 56/2013 s spremembami. 5 Ur. l. RS, št. 69/2004 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami. 6 Ur. l. RS, št. 15/2017 z dne 31. 3. 2017, ki je začel veljati 15. 4. 2017, uporabljati pa 15. 4. 2019.