Jedro

Samostojnemu podjetniku posamezniku se storitev obravnavanih prekrškov očita na podlagi pridružitvene (akcesorne) odgovornosti (prvi odstavek 14.a člena ZP-1), pri čemer lasten prispevek samostojnega podjetnika posameznika k prekršku, ki bi kazal na dejstvo, da bi samostojni podjetnik opustil kakšno dejanje ali (z aktivnim ravnanjem) odredil vožnjo vozniku neposrednemu storilcu, v izreku odločbe o prekršku ni opisan. Skladno s prvim odstavkom 80. člena ZP-1 se tako kot kraj storitve prekrška samostojnega podjetnika posameznika šteje kraj, kjer je prekršek storil neposredni storilec (prvi odstavek 80. člena ZP-1).

Izrek

Za odločanje je pristojno Okrajno sodišče v Celju.

Obrazložitev

A. 1. Prekrškovni organ Policijska postaja Žalec je zoper storilca samostojnega podjetnika posameznika J. R., s. p. A. izdal odločbo o prekršku št. 5550081334989 z dne 13. 12. 2017 zaradi prekrškov po petem v zvezi z drugim odstavkom 37. člena Zakona o cestah (v nadaljevanju ZCes-1) in po devetem odstavku v zvezi s 1. točko prvega odstavka 74. člena Zakona o pravilih cestnega prometa (ZPrCP). Storilec je zoper odločbo o prekršku vložil zahtevo za sodno varstvo, ki jo je prekrškovni organ skladno s sedmim odstavkom 63. člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1) posredoval v odločitev Okrajnemu sodišču v Celju.

2. Okrajno sodišče v Celju se je s sklepom ZSV 37/2018 z dne 10. 12. 2018 izreklo za krajevno nepristojno za odločanje v tej zadevi in jo odstopilo Okrajnemu sodišču v Trbovljah. Obrazložilo je, da je bil samostojni podjetnik posameznik spoznan za odgovornega prekrškov, ki ju je bilo mogoče storiti z opustitvijo ali z aktivnim dejanjem odreditve vožnje, kar je glede na opis dejanj v izreku izpodbijane odločbe o prekršku možno storiti le na sedežu samostojnega podjetnika posameznika. Sodišče je tako zaključilo, da je samostojni podjetnik v zvezi z očitanima prekrškoma že po naravi prekrškov lahko deloval le na sedežu, zato je štelo, da sta bila prekrška storjena na sedežu samostojnega podjetnika posameznika v Čemšeniku na območju Okrajnega sodišča v Trbovljah (točka 6 obrazložitve sklepa).

3. Okrajno sodišče v Trbovljah je z dopisom ZSV 107/2018 z dne 29. 1. 2019 sprožilo spor o pristojnosti. Pojasnilo je, da je za odločanje o zahtevi za sodno varstvo po drugem odstavku 60. člena ZP-1 krajevno pristojno sodišče prve stopnje, ki je pristojno za odločanje o prekršku po določbah rednega sodnega postopka. Po prvem odstavku 77. člena ZP-1 je za postopek pristojno sodišče, na območju katerega je bil prekršek storjen. Storilcu se očita, da je kot samostojni podjetnik posameznik za storitev obravnavanih prekrškov odgovoren na podlagi pridružitvene (akcesorne) odgovornosti, saj je neposredni storilec določbe ZCes-1 in ZPrCP kršil na območju Upravne enote Žalec, ne pa na sedežu samostojnega podjetnika posameznika. Navaja, da je pristojnost po sedežu storilca subsidiarna, saj 78. člen ZP-1 določa, da se pristojnost po storilčevem stalnem oziroma začasnem prebivališču določi le, če se pristojnost ne da določiti po kraju, kjer je bil prekršek storjen. Meni še, da bi Okrajno sodišče v Celju v primeru odstopa zadeve po 81. členu ZP-1 moralo utemeljiti, da bi se postopek lažje izvedel pred Okrajnim sodiščem v Trbovljah.

B.

4. Po drugem odstavku 60. člena ZP-1 je za odločanje o zahtevi za sodno varstvo krajevno pristojno sodišče prve stopnje, ki je pristojno za odločanje o prekršku po določbah rednega sodnega postopka. ZP-1 ureja krajevno pristojnost sodišča v členih od 77 do 80. Prvi odstavek 77. člena ZP-1 kot splošno navezno okoliščino za določitev krajevne pristojnosti določa kraj storitve prekrška. Po prvem odstavku 80. člena ZP-1 je sodišče, ki je pristojno za storilca, pristojno tudi za udeležence. Skladno s prvim odstavkom 14.a člena ZP-1 je samostojni podjetnik posameznik za prekršek, ki ga storilec stori pri opravljanju njegove dejavnosti, odgovoren pod pogoji iz 14. člena ZP-11. 5. Za določitev kraja storitve prekrška se smiselno uporabljajo določbe KZ-1 o kraju storitve kaznivega dejanja (8. člen ZP-1). Po določbi 19. člena KZ-1 je kaznivo dejanje storjeno na kraju, kjer je storilec delal ali bi moral delati, kakor tudi na kraju, na katerem je nastala prepovedana posledica. KZ-1 torej glede kraja dejanja uveljavlja tako imenovano ubikvitetno teorijo. Glede na navedeno je potrebno za kraj storitve prekrška šteti tako kraj, kjer je storilec delal (storitveni prekrški) ali bi moral delati (opustitveni prekrški), kot tudi kraj nastanka prepovedane posledice.

6. Za obstoj kaznivega dejanja se zahteva nastanek prepovedane posledice v obliki poškodbe (poškodbena kazniva dejanja) ali ogrozitve kazenskopravno zavarovane dobrine (ogrozitvena kazniva dejanja), izjemo pa predstavljata kazniv poskus kaznivega dejanja in kaznivo pripravljalno dejanje, kadar sta inkriminirana. Za prekrške pa je za razliko od kaznivih dejanj značilno, da se za njihov obstoj praviloma ne zahteva nastanek prepovedane posledice, temveč zadošča kršitev določene zapovedne ali prepovedne norme. Če za obstoj prekrška zadošča gola kršitev norme, ki od naslovnika zahteva določeno ravnanje ali mu prepoveduje na določen način ravnati, potem pojmovno ni mogoče govoriti o nastanku prepovedane posledice, saj ta kot element prekrška sploh ni predpisana. V takih primerih je za določitev kraja storitve prekrška potrebno uporabiti delavnostno teorijo in za kraj prekrška šteti kraj, kjer je storilec delal ali bi moral delati.

7. Iz izreka odločbe o prekršku izhaja, da je (neposredni) storilec A. H. dne 9. 11. 2017 ob 14. uri v javnem cestnem prometu po regionalni cesti II. reda, številka 447, odsek 290, izven naselja Gomilsko, Upravna enota Žalec, vozil tovorno vozilo znamke Renault, tip D 16 MED P4X2 280E6, registrskih številk..., največje dovoljene mase 16.300 kilogramov, last podjetja R. J. ,s. p., s sedežem na naslovu ..., Upravna enota Zagorje ob Savi in z navedenim tovornim vozilom prevoz izvajal po regionalni cesti II. reda številka 447, odsek 290, na relaciji Vransko – Šentrupert, izven naselja Gomilsko, a) kjer je promet tovrstnih vozil s predhodno postavljeno cestno prometno signalizacijo – prometnim znakom številka 2207-2 (stara oznaka II-7.1) "prepovedan promet za tovorna vozila, pri katerih največja dovoljena masa presega določeno maso 7,5 t" z dopolnilno tablo na istem drogu številka "4602-1 razen za lokalni promet" prepovedan, pri tem pa ni šlo za lokalni promet, s čimer je voznik samostojnega podjetnika J. R., s. p., kot neposredni storilec prekrška naklepno s storitvijo kršil določilo drugega odstavka 37. člena ZCes-1 in s tem storil prekršek po četrtem odstavku 37. člena ZCes-1, J. R., s. p. pa pridružitveno prekršek po petem odstavku 37. člena ZCes-1; b) pri tem pa tovor in naprave, ki so namenjene za prevoz, nalaganje, razlaganje ali pritrditev tovora, niso bile na in v vozilu naložene in pritrjene oziroma pokrite tako, da ne bi predstavljale nevarnosti ali ovire za druge udeležence cestnega prometa, s čimer je voznik samostojnega podjetnika J. R., s. p. kot neposredni storilec prekrška naklepno s storitvijo kršil določilo 1. točke prvega odstavka 74. člena ZPrCP in s tem storil prekršek po osmem odstavku 74. člena ZPrCP, J. R., s. p. pa pridružitveno prekršek po devetem odstavku 74. člena ZPrCP.

8. Glede na opisa očitanih prekrškov je jasno, da za njun obstoj ni potreben nastanek prepovedane posledice in je potrebno za določitev kraja prekrškov uporabiti delavnostno teorijo, torej kraj, kjer je storilec delal ali bi moral delati. V konkretnem primeru je bil prekršek, opisan pod točko a) izreka odločbe o prekršku, storjen s storitvijo, prekršek, opisan pod točko b) izreka, pa z opustitvijo voznika kot neposrednega storilca prekrška. Samostojnemu podjetniku posamezniku se storitev obravnavanih prekrškov očita na podlagi pridružitvene (akcesorne) odgovornosti (prvi odstavek 14.a člena ZP-1), pri čemer lasten prispevek samostojnega podjetnika posameznika k prekršku, ki bi kazal na dejstvo, da bi samostojni podjetnik opustil kakšno dejanje ali (z aktivnim ravnanjem) odredil vožnjo vozniku neposrednemu storilcu, v izreku odločbe o prekršku ni opisan. Skladno s prvim odstavkom 80. člena ZP-1 se tako kot kraj storitve prekrška samostojnega podjetnika posameznika šteje kraj, kjer je prekršek storil neposredni storilec (prvi odstavek 80. člena ZP-1). Neposredni storilec je prekršek storil pri vožnji po regionalni cesti na relaciji vransko – Šentrupert, izven naselja Gomilsko, torej na območju, kjer je v prekrškovnih zadevah podana pristojnost Okrajnega sodišča v Celju.

C.

9. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče odločilo, da je za postopek v obravnavani zadevi pristojno Okrajno sodišče v Celju.

1 Sodba VSRS IV Ips 5/2017 z dne 18. 4. 2017.