Jedro

Tudi če je tožnik zmotno menil, da bi moral predložiti podatke staršev, in jih ni, ker jih ni želel finančno obremenjevati, pa ni navedel tudi nobenih drugih podatkov, na katere je bil pozvan. Med drugim tudi ni podal podatkov o svojih dohodkih in premoženju, niti svojega soglasja, da sodišče podatke, ki so davčna tajnost, pridobi po uradni dolžnosti, saj predloga ni dopolnil.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo predlog tožeče stranke (tožnika) za oprostitev plačila sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje.

2. Zoper sklep se laično in brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov pritožuje tožnik. Glede označbe njegovega predloga za oprostitev plačila sodne takse kot nepopolnega pojasnjuje, da o družinskih članih ne more navesti podatkov, ker je polnoleten in oče in mati nista več dolžna skrbeti zanj, poročen pa ni. Z zahtevkom za popravo predloga je tako sodišče želelo, da finančno obremenjuje starša. Zahtevek za oprostitev takse je vložil zato, ker je zaradi počasnosti in neučinkovitosti sodišč in drugih državnih organov prišel v nezavidljivo finančno situacijo. Pozanimal se je na Centru za socialno delo A. v Enoti B. in sodnih taks ne plačujejo. Dodeljena mu je denarna socialna pomoč in sodne takse v znesku 837,00 EUR ne zmore plačati. Sklicuje se na Ustavo RS (URS), ki v 14. členu predpisuje enakost pred zakonom, povprečna neto plača za november 2022 pa je petkrat višja kot socialna pomoč. Opozarja na 15. člen URS (uresničevanje in omejevanje pravic), 21. člen URS, ki zagotavlja varstvo človekove osebnosti in dostojanstva ter 26. člen URS.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu ugotovilo: da predlog tožnika za oprostitev plačila sodne takse, v katerem je navajal le, da ga je dolgotrajnost pravnih postopkov pripeljala v nezavidljiv finančni položaj, ni bil popoln; da je tožnika s sklepom z dne 11. 1. 2013 pozvalo na dopolnitev in mu, kot izhaja iz prve točke obrazložitve, obširno pojasnilo, kako je treba predlog dopolniti; da ga je hkrati opozorilo, da bo njegov predlog za taksno oprostitev, v primeru, da predloga ne bo ustrezno dopolnil, zavrglo. Kot je ugotovilo sodišče prve stopnje, je bil sklep z dne 11. 1. 2013 tožniku vročen 31. 1. 2023, rok za dopolnitev se je iztekel dne 10. 2. 2023, tožnik pa predloga za oprostitev plačila sodne takse do izdaje izpodbijanega sklepa ni dopolnil. 5. Navedenih dejanskih ugotovitev tožnik ne izpodbija. Navaja le, da o družinskih članih ne more navesti podatkov, ker je polnoleten, oče in mati zanj nista dolžna skrbeti, poročen pa ni. Zmotno trdi, da je sodišče želelo, da finančno obremenjuje starša, saj ni bil pozvan na predložitev podatkov o svojih starših, pač pa podatkov o družinskih članih.1

6. Materialni položaj prosilca in njegove družine se ugotavlja glede na njihove dohodke in premoženje (prvi odstavek 12.a člena Zakona o sodnih taksah – ZST-1, prvi odstavek 14. člena Zakona o brezplačni pravni pomoč, ZBPP). Za ugotavljanje materialnega položaja se uporabljajo določbe zakona, ki ureja socialnovarstvene prejemke, o načinu ugotavljanja materialnega položaja oseb pri uveljavljanju pravice do denarne socialne pomoči (drugi odstavek 12.a člena ZST-1, drugi odstavek 14. člena ZBPP). Ta zakon je Zakon o socialnovarstvenih prejemkih (ZSVarPre), ki napotuje na Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS). Slednji v 10. členu določa, da se pri ugotavljanju materialnega položaja prosilca upoštevajo: 1. zakonec oziroma oseba, s katero vlagatelj živi v zunajzakonski skupnosti oziroma registrirani istospolni partnerski skupnosti ter 2. otroci in pastorki, ki so jih vlagatelj ali oseba iz prejšnje točke dolžni preživljati po zakonu. Starši polnoletne osebe se torej ne upoštevajo.

7. Tudi če je tožnik zmotno menil, da bi moral predložiti podatke staršev, in jih ni, ker jih ni želel finančno obremenjevati, pa ni navedel tudi nobenih drugih podatkov, na katere je bil pozvan. Med drugim tudi ni podal podatkov o svojih dohodkih in premoženju, niti svojega soglasja, da sodišče podatke, ki so davčna tajnost, pridobi po uradni dolžnosti, saj predloga ni dopolnil. 8. Ker je sodišče pravilno ugotovilo, da je bila tožnikova vloga nepopolna, v skladu s pozivom pa je niti v roku niti do izdaje izpodbijanega sklepa ni dopolnil, je odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju predloga pravilna in skladna s četrtim odstavkom 108. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Dokazila, ki jih tožnik prilaga šele pritožbi in s katerimi utemeljuje svoj predlog, so predložena prepozno, zato jih sodišče druge stopnje ne more upoštevati (prvi odstavek 337. člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP). Na nerelevantne pritožbene navedbe sodišče druge stopnje ne odgovarja (prvi odstavek 360. člena ZPP).

9. Glede na navedeno in ker sodišče druge stopnje ob preizkusu izpodbijanega sklepa tudi ni ugotovilo kršitev določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (1. točka 365. člena ZPP).

1 Pri polnoletnemu odraslemu to niso njegovi starši.