Jedro

Presoja višine denarne odškodnine za pretrpljene telesne bolečine in strah.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je razsodilo, da mora tožena stranka plačati tožniku znesek 1.340.000,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi in mu povrniti 63.863,00 SIT pravdnih stroškov. Ugotovilo je, da se je tožnik poškodoval v prometni nesreči dne 30.8.1993. Dobil je rano na čelu in na spodnji ustnici, kraniocerebralno poškodbo s pretresom možganov in krvavel je iz nosu. Za pretrpljene in bodoče telesne bolečine mu je prisodilo 700.000,00 SIT, za sekundarni strah 40.000,00 SIT in za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti 600.000,00 SIT. Višji tožbeni zahtevek je zavrnilo.

Sodišče druge stopnje je delno ugodilo tožnikovi pritožbi in razveljavilo sodbo prve stopnje za zavrnjenih 900.000,00 SIT, to je za tisti del zavrnjenega zahtevka, ki se nanaša na odškodnino za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti. Odškodnino za pretrpljene in bodoče telesne bolečine in za sekundarni strah je štelo za primerno.

Proti tej sodbi vlaga tožeča stranka revizijo. Uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava in predlaga, da revizijsko sodišče spremeni izpodbijano sodbo in prisodi tožniku še 960.000,00 SIT. Navaja, da sta bila napačno delno zavrnjena zahtevka za pretrpljene in bodoče telesne bolečine v znesku 900.000,00 SIT in za strah v znesku 60.000,00 SIT. Sklicuje se na izvedeniško mnenje izvedenca dr. L. in ponavlja njegove ugotovitve o trajanju in intenzivnosti telesnih bolečin ter o ostalih neugodnostih v zvezi z zdravljenjem. Meni, da je v celoti utemeljen njegov zahtevek v zvezi s to škodo. Navaja, da pri odškodnini za strah ni bil upoštevan primarni strah, premalo pa tudi sekundarni strah. Meni, da je v celoti utemeljen tudi ta del zahtevka.

Revizija je bila vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo (3. odst. 390. čl. Zakona o pravdnem postopku - v nadaljnjem ZPP).

Revizija ni utemeljena.

Po ugotovitvah sodbe prve in druge stopnje, ki temeljijo na mnenju izvedenca prim. dr. Z. L., je tožnik utrpel kraniocerebralno poškodbo s pretresom možganov lažje intenzitete. Prestajal je dva meseca trajajoče občasne srednje močne glavobole in pol leta trajajoče lažje do srednje močne glavobole, ki se bodo pojavljali še najmanj eno leto. Poleg tega ga je dva do tri dni bolela rana na ustnici. Prestal je še druge neugodnosti. Pet dni je bil v bolnici, potrebni so bili terapevtski in dagnostični posegi in dalj časa se ni mogel ukvarjati s športom. Gre za znatne bolečine in druge neugodnosti, vendar daleč od najhujših, ki so posledica težkih in najtežjih telesnih poškodb. Bolečine in neugodnosti v ugotovljenem trajanju in intenzivnosti opravičujejo tožnika do odškodnine v višini, ki mu je priznana na obeh stopnjah sojenja, ne pa več. Denarna odškodnina mora biti v sorazmerju s pretrpljeno nepremoženjsko škodo (200.čl. Zakona o obligacijskih razmerjih) in mora biti primerljiva z odškodninami, ki jih pozna sodna praksa v podobnih primerih. Odškodnina v znesku 700.000,00 SIT ustreza tem merilom in je po presoji revizijskega sodišča določena pravilno.

Enako velja za odškodnino za prestan sekundarni strah. Tožnik se v reviziji zavzema za višjo odškodnino in se pri tem sklicuje tudi na primarni strah. Toda tožniku je bila s sodbo prve stopnje izrečno priznana odškodnina samo za sekundarni strah in tega s pritožbo ni izpodbijal. Revizijsko uveljavljanje primarnega strahu zato pomeni širitev dejanske podlage za ta del zahtevka. To na revizijski stopnji ni mogoče (3. odst. 385.čl. ZPP), zato revizijsko sodišče tega dela revizijskih navedb ne more upoštevati. Za prestani sekundarni strah, ki ni trajal dolgo in se ni nanašal na življenje ali na hude posledice, je priznana odškodnina v znesku 40.000,00 SIT ustrezna.

Uveljavljani revizijski razlog ni podan, prav tako ne razlogi, na katere pazi revizijsko sodišče po uradni dolžnosti (386.čl. ZPP). Zato je revizijsko sodišče zavrnilo revizijo tožeče stranke kot neutemeljeno (393.čl. ZPP).