Jedro

Tožnica vlaga revizijo, v zvezi s katero prosi za brezplačno pravno pomoč, na podlagi pravnega stališča, katerega preizkus želi od Vrhovnega sodišča. Gre za sorazmerno kompleksno vprašanje pravnega interesa glede na možnosti pobota terjatve ob začetku stečajnega postopka. Odgovor na to ni očitno jasen, zato ni mogoče napraviti zaključka, da je očitno, da tožničina zadeva nima verjetnega izgleda za uspeh.

Izrek

Tožbi se ugodi. Odločba Organa za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Mariboru, št. Bpp 1356/2013-2 z dne 5. 7. 2013 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponoven postopek.

Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 427,00 € v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je organ za brezplačno pravno pomoč zavrnil tožničino prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči za vložitev revizije v postopku pred Okrožnim sodiščem v Mariboru, št. II P 826/2001. Iz obrazložitve izhaja, da se v predmetni zadevi Okrožnega sodišča v Mariboru obravnava tožba tožeče stranke vložena zoper A.A. d.o.o. zaradi plačila odpravnine zaradi preklica prokure ter prikrajšanja pri plači in nasprotna tožba zaradi vrnitve preveč izplačane prokure za leti 1994 in 1995. Dne 23. 10. 2001 je prvostopno sodišče izdalo sklep, s katerim je tožbo prosilke zavrglo. Zoper družbo A.A. d.o.o. je bil namreč začet stečajni postopek, zaradi česar je bil pravdni postopek prekinjen, v stečajnem postopku pa je bila prosilka napotena na postopek pred sodiščem zaradi ugotovitve prerekane terjatve – vpis manjkajoče delovne dobe ter plačilo odpravnine in prikrajšanje pri plači iz pravdnega postopka št. II P 826/2001 Okrožnega sodišča v Mariboru, pri čemer je bila prosilka hkrati opozorjena na petnajstdnevni rok v skladu z določilom 144. člena Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (v nadaljevanju: ZPPSL), v katerem mora začeti postopek pred pristojnim sodiščem. Tožba tožeče stranke je bila zavržena zato, ker prosilka postopka ni v roku začela oziroma vložila predloga za nadaljevanje postopka. Ker tega ni storila, stečajni senat po drugem odstavku 144. člena ZPPSL prerekane terjatve ni mogel upoštevati pri delitvi stečajne mase, kar pomeni, da od morebitne ugotovitve obstoja sporne terjatve prosilka ne bi imela nobene koristi, z zamudo roka pa je prenehal tudi njen pravni interes na sodnem varstvu. Organ za brezplačno pravno pomoč se v obrazložitvi sklicuje na sklep Okrožnega sodišča v Mariboru št. II P 826/2001 z dne 23. 10. 2012 in sklep Višjega sodišče v Mariboru opr. št. I Cp 1384/2012 z dne 5. 3. 2013 in tako ocenjuje, da zadeva, v kateri prosilka prosi za dodelitev brezplačne pravne pomoči nima verjetnega izgleda za uspeh, zato zadeve ni razumno sprožati in je iz tega razloga prosilkino prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči s sklicevanjem na 24. člen Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) zavrnil. Zoper takšno odločitev je tožnica vložila tožbo v tem upravnem sporu. Navaja, da je v predmetni pravdni zadevi zahtevala od tožene stranke plačilo v obliki odpravnine zaradi neutemeljenega preklica pogodbe o poslovodenju (prokuri) in plačilo za pet mesecev na podlagi pogodbe o poslovodenju. V tem postopku je tožena stranka vložila zoper tožnico tega upravnega spora nasprotno tožbo, s katero zahteva od tožeče stranke plačilo zaradi domnevnega preplačila iz naslova opravljanja prokure. Dne 15. 5. 2008 se je nad tožencem A.A. d.o.o. začel stečajni postopek. Tožeča stranka je v stečajnem postopku priglasila svojo terjatev, priznana ji je bila le-ta v višini 378.341,45 €, terjatev za vpis manjkajoče delovne dobe ter plačilo odpravnine in prikrajšanje pri plači iz pravdnega postopka II P 826/2001 pa je bila prerekana. Za ta del terjatve je Okrožno sodišče na Ptuju s sklepom št. St 16/2008 z dne 2. 9. 2008 tožečo stranko napotilo, da mora v roku 15 dni začeti postopek pred pristojnim sodiščem.

Tožnica se ne strinja z odločitvijo Okrožnega sodišča v Mariboru, ki je s sklepom z dne 23. 10. 2012 njeno tožbo zavrglo, ker naj ne bi imela več pravnega interesa za vodenje postopka. V tem sklepu je sodišče zavzelo stališče, da, ker tožnica ni predlagala nadaljevanja postopka v 15 dnevnem roku, stečajni senat ne more upoštevati terjatve tožeče stranke pri razdelitvi stečajne mase in zaradi tega naj tožeča stranka od morebitne ugotovitve obstoja sporne terjatve ne bi imela nobene koristi. Tožnica se s takšnim stališčem ne strinja, saj sta tako prvostopno kot drugostopno sodišče njeni interes presojali izključno v odvisnosti od tega, ali se lahko terjatev tožnice upošteva pri razdelitvi stečajne mase. Ker sta presodili, da se ne more upoštevati, sta zavzeli stališče, da ni pravnega interesa za vodenje pravdnega postopka, pri tem pa sta spregledali, da ima tožnica pravni interes za nadaljevanje postopka na drugi podlagi.

ZPPSL v drugem odstavku 117. člena določa, da veljajo terjatve, ki jih je bilo mogoče do dneva začetka stečajnega postopka pobotati, za pobotane in se ne prijavijo v stečajno maso. Podobno določbo vsebuje tudi Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP) v prvem odstavku 261. člena. Res je, da se terjatev tožeče stranke, v primeru, da bi bila v pravdnem postopku ugotovljena, ne bi upoštevala pri razdelitvi stečajne mase, vendar pa je ugotovitev te terjatve pomembna iz drugega razloga. Če bo sodišče ugodilo zahtevku po nasprotni tožbi, bo ugotovilo obstoj terjatve tožene stranke do tožeče stranke ob začetku stečajnega postopka. Kolikor bi sodišče ugodilo zahtevku po tožbi, bi ugotovilo obstoj terjatve tožeče stranke do tožene stranke ob začetku stečajnega postopka. Tako tožba kot nasprotna tožba sta bili vloženi več let pred začetkom stečaja. Sodišče bo tako v sodbi ugotovilo obstoj terjatve za nazaj. Če bo sodišče ugotovilo obstoj terjatve, se bo štelo, da so terjatve obstajale že na dan začetka stečajnega postopka. Na podlagi 117. člena ZPPSL bi tako prišlo do avtomatičnega pobotanja terjatve tožene stranke do tožeče stranke s terjatvijo tožeče stranke do tožene stranke. Zaradi navedenega je podan pravni interes tožeče stranke za nadaljevanje njenega postopka po tožbi.

Določba 144. član ZPPSL glede 15 dnevnega roka se nanaša le na sprožitev postopka za uveljavitev terjatve, ki se uveljavlja v stečajnem postopku. Terjatev, ki so obstajale na dan začetka stečajnega postopka, pa v primeru možnosti pobota upnikom sploh ni treba prijaviti v stečajni postopek (drugi odstavek 117. člen ZPPSL). Tožnica je prijavila terjatev v stečajnem postopku, ker meni, da je zahtevek iz nasprotne tožbe neutemeljen. V tem primeru bi tožnica s svojo terjatvijo sodelovala pri razdelitvi stečajne mase. Tožnica pa bi se lahko že ob začetku stečaja odločila, da svoje terjatve ne bo prijavila v stečajnem postopku, ampak, da jo bo uveljavljala v pobot le v primeru, če bo ugotovljena terjatev tožene stranke. Glede na to, da za dosego učinka pobotanja terjatev ob začetku stečaja tožnici sploh ni bilo treba prijaviti terjatev v stečajni postopek, tudi napotitveni sklep sodišča za sprožitev postopka v 15 dnevnem roku ne more vplivati na pravni interes tožnice. Glede na navedeno je potrebno tožnici priznati pravni interes za nadaljevanje postopka po njeni tožbi, saj se bo v primeru ugoditve obema zahtevkoma izvedel zakonsko predviden pobot. Prakse vrhovnega sodišča in višjih sodišč glede tega, ali je možno priznati tožniku pravni interes v primeru, če uveljavlja v pravdnem postopku terjatev, ki bi se lahko pobotala s terjatvijo stečajnega dolžnika, kljub temu, da ni predlagano nadaljevanje postopka v 15 dnevnem roku iz napotitvenega sklepa, ni. Nobeno od sodišč pri odločitvi ni upoštevalo možnosti, da obstaja pravni interes tožnice za nadaljevanje postopka zaradi možnosti pobota. Če tožeča stranka ne bi vložila revizije, bi to pomenilo, da bi se postopek nadaljeval le po nasprotni tožbi. Če bi bilo zahtevku po nasprotni tožbi ugodeno, bi bila dolžna tožeča stranka dolžna plačati toženi stranki znesek 188.858,45 €. To je znesek, ki ga tožeča stranka ob svojih nizkih dohodkih ne bo mogla nikoli plačati. Če pa se bo postopek po tožbi nadaljeval, bo v primeru ugoditve zahtevku po nasprotni tožbi, prišlo do pobotanja med terjatvijo tožnice do tožene stranke in terjatvijo tožene stranke do tožnice. Gre za specifičen primer, ko zaradi vložitve tožbe nasprotne tožbe obstaja možnost pobotanja terjatev v začetku stečajnega postopka. Glede priznanja pravnega interesa v takšnih primerih sodne prakse ni, zaradi česar tudi odločanje o brezplačni pravni pomoči ne more temeljiti na izidih v podobnih zadevah. Od laične stranke ni mogoče pričakovati, da bo že v prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči s pravnimi argumenti obrazložila, zakaj je vložitev revizije utemeljena. Če organ za brezplačno pravno pomoč meni, da ni možnosti uspeha z revizijo, bi bil dolžan tožečo stranko najprej pozvati, naj navedene razloge, ki govorijo v prid temu, da ima revizija verjeten izgled za uspeh. Ne bi pa smel kar takoj zavrniti prošnje za brezplačno pravno pomoč. Glede na to tožeča stranka predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo spremeni tako, da prošnji tožeče stranke ugodi, podrejeno pa, da odločbo odpravi, toženi stranki pa v vsakem primeru naloži v plačilo stroške tožeče stranke z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa poslala predmetni spis.

Tožba je utemeljena.

Pogoje za odobritev brezplačne pravne pomoči določa ZBPP, ki v tretjem odstavku 11. člena pravi, da se pri odločanju o prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči ugotavljajo finančni položaj prosilca in drugi pogoji določeni z zakonom. Organ za brezplačno pravno pomoč torej ne ugotavlja samo finančnega položaja prosilca, ampak mu zakon nalaga, da ugotovi tudi obstoj drugih pogojev, določenih z zakonom. Druge pogoje, to je okoliščine in dejstva o zadevi, ki se upoštevajo pri dodelitvi brezplačne pravne pomoči, določa 24. člen ZBPP. Ta pravi, da se pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči, med ostalim tudi, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjeten izgled za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati, ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati. Šteje se, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, če je očitno, da stranka zlorablja možnost brezplačne pravne pomoči za zadevo, za katero ne bi uporabila pravnih sredstev, tudi če bi ji njen finančni položaj to omogočal, ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago, ali če je pričakovanje ali zahteva v očitnem nasprotju z načeli pravičnosti in morale.

Organ za brezplačno pravno pomoč je tožničino prošnjo zavrnil s sklicevanjem na 24. člen ZBPP z zaključkom, da vložitev revizije nima verjetnega izgleda za uspeh. Tožnica v vloženi tožbi navaja, to pa je izkazala tudi s predloženim izvodom revizije, da vlaga revizijo na podlagi trditve, da ima kljub temu, da v danem 15-dnevnem roku ni predlagala nadaljevanja pravdnega postopka, pravni interes za nadaljevanje pravdnega postopka, saj bo v primeru ugotovitve njene terjatve do nasprotne stranke, na podlagi zakona prišlo do pobota njene terjatve s terjatvijo nasprotne stranke, kolikor bo seveda tudi ta ugotovljena. Pri tem se sklicuje na določila takrat veljavnega ZPPSL.

ZPPSL v 117. člena določa, da je v stečajnem postopku dovoljen pobot terjatve upnika z nasprotno terjatvijo dolžnika. Terjatve, ki jih je bilo mogoče do dneva začetka stečajnega postopka pobotati, veljajo za pobotane in se ne prijavijo v stečajno maso. Pobotajo se tudi terjatve oziroma nasprotne terjatve, ki na dan začetka stečajnega postopka še niso dospele ter terjatve, ki se ne glasijo na denarni znesek. Tožeča stranka svojo revizijo temelji na citiranih določilih ZPPSL in zatrjuje, da je s tem podan njen pravni interes za nadaljevanje postopka.

Organ za brezplačno pravno pomoč se v izpodbijani odločbi s to podlago za pravni interes za nadaljevanje pravdnega postopka ni ukvarjal, saj je svojo odločitev oprl izključno na zamudo roka iz 144. člena ZPPSL. Z v reviziji izpostavljenimi razlogi za pravni interes za nadaljevanje pravdnega postopka se ni ukvarjal, ker tožeča stranka teh razlogov ni navedla v prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči, vendar pa organ za brezplačno pravno pomoč tožeče stranke, ki je prošnjo vložila kot laična stranka, tudi ni pozval na dopolnitev vloge v skladu s 7. in 67. členom Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) ter drugim odstavkom 34. člena ZBPP, zato je tožeča stranka zgoraj navedene razloge utemeljeno navajala v tožbi, vloženi v upravnem sporu.

Namen brezplačne pravne pomoči je uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevajoč pri tem finančni in tako imenovani objektivni pogoj, slednjega pa določa prav 24. člen ZBPP. Kot izhaja iz citiranega določila, se prošnja za odobritev brezplačne pravne pomoči zavrne, če je očitno, da zadeva nima (niti) verjetnega izgleda za uspeh. Ta okoliščina mora torej biti očitna. Pri tem je treba to določilo tolmačiti restriktivno, saj bi v nasprotnem primeru lahko prišlo do neupravičenega posega v pravico do sodnega varstva. Šele postopek sam bo namreč lahko zanesljivo pokazal, kakšne možnosti za uspeh je imel prosilec za brezplačno pravno pomoč. Kolikor torej ni očitno, da zadeva nima niti verjetnega izgleda za uspeh, na tej podlagi prošnje za odobritev brezplačne pravne pomoči ni mogoče zavrniti.

Tožnica vlaga revizijo na podlagi pravnega stališča, katerega preizkus želi od Vrhovnega sodišča. Gre za sorazmerno kompleksno vprašanje pravnega interesa glede na možnosti pobota terjatve ob začetku stečajnega postopka. Odgovor na to ni očitno jasen, zato po presoji sodišča v tem upravnem sporu, ni mogoče napraviti zaključka, da je očitno, da tožničina zadeva nima verjetnega izgleda za uspeh.

Ker je bilo pri izdaji izpodbijane odločbe napačno uporabljeno materialno pravo, to je določba 24. člena ZBPP, je izpodbijana odločba nezakonita in jo je moralo sodišče na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 odpraviti in v skladu s tretjim odstavkom citiranega člena zadevo vrniti organu, ki je izpodbijani upravni akt izdal, v ponoven postopek. V ponovnem postopku bo potrebno ob upoštevanju pravnega mnenja sodišča (četrti odstavek 64. člena ZUS-1) ponovno odločiti o tem ali so podani pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči upoštevajoč tudi vse ostale v ZBPP navedene pogoje.

Ker je sodišče tožbi ugodilo in odpravilo izpodbijani akt, je v skladu z določbo tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu. Po določilu drugega odstavka 3. člena tega pravilnika je tožeča stranka upravičena do povrnitve stroškov postopka, ki skupaj z DDV znašajo 427,00 €, ki jih je naložilo v plačilo toženi stranki.

Obresti od zneska pravdnih stroškov je sodišče tožeči stranki prisodilo od dneva zamude, tožena stranka pa bo prišla v zamudo, če stroškov ne bo poravnala v paricijskem roku (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika – OZ, Uradni list RS, št. 83/2001 s spremembami, v zvezi z 378. členom OZ - enako tudi načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 13. 12. 2006).