Jedro

Pravna podlaga za obdelavo osebnih podatkov s strani tožeče stranke so določila 2. odst. 10. člena in 1. odstavka 11. člena ZVOP-1 ter določilo 2. odstavka 46. člena ZDR, pri čemer se pojem "delavec" ne uporablja ozko v smislu osebe, ki je zaposlena pri delodajalcu. Ni mogoče šteti, da "registracija" po 1. odstavku 11. člena ZVOP-1 pomeni sestavljeni akt vpisa v sodni register pri pristojnem sodišču in pridobitev licence po ZZD.

Izrek

1. Tožbi se ugodi in se izpodbijana odločba tožene stranke št. ... z dne 5. 5. 2008 odpravi.

2. Republika Slovenija je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v višini 350 EUR v 15 dneh od prejema sodbe z zakonitimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku 15 dni po prejemu sodbe do plačila.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka na podlagi Zakona o informacijskem pooblaščencu (ZinfP), 54. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1) in 32. člena Zakona o inšpekcijskem nadzoru, v zadevi inšpekcijskega nadzora nad izvajanjem določb ZVOP-1-UPB1 pri zavezancu A.A.A. d.o.o., ... ulica št. ..., A., odločila, da mora tožeča stranka zaradi ugotovljenih nepravilnosti v zvezi z izvajanjem določb ZVOP-1-UPB1: * prenehati obdelovati osebne podatke posameznikov, ki jih pridobiva od naročnikov in posameznikov, nad katerimi izvaja kontrolo, na podlagi sklenjenih pogodb o sistemskem nadzoru bolniškega staleža; * izbrisati oziroma uničiti vse osebne podatke posameznikov, ki jih je pridobil na podlagi vseh sklenjenih pogodb o nadzoru bolniškega staleža in v okviru vseh svojih postopkov nadzora bolniškega staleža. Te ukrepe mora zavezanec izvršiti v roku 3 dni od prejema odločbe. O odpravi nepravilnosti mora zavezanec v roku treh (3) dni po odpravi nepravilnosti pisno obvestiti Informacijskega pooblaščenca. V izreku odločbe je še navedeno, da če zavezanec v določenem roku ne bo izvršil zgoraj navedenih ukrepov, bodo zoper njega izrečeni drugi ukrepi v skladu z zakonom.

V obrazložitvi izpodbijane odločbe tožena stranka pravi, da je prejela prijavo, v kateri je prijavitelj navajal, da se nad delavcem, ki je v delovnem razmerju pri podjetju B.B.B. d.o.o. in je v bolniškem staležu, vrši nezakonit nadzor. Državna nadzornica je dne 8. 10. 2007 na B.B.B. d.o.o. naslovila poziv za podajo pisnega pojasnila (št. ...). B.B.B. d.o.o. v odgovoru navaja, da izvaja kontrole bolniškega staleža zaposlenih v skladu s 3. odstavkom 10. člena in 1. odstavkom 11. člena ZVOP-1-UPB1. Kontrolo bolniškega staleža za družbo v skladu s Pogodbo o sistemskem nadzoru bolniškega staleža opravlja A.A.A. d.o.o., A.. Le-ta je kot upravljavec zbirk osebnih podatkov prijavljena v registru Informacijskega pooblaščenca. A.A.A. d.o.o. pri kontroli bolniškega staleža uporablja obrazec Nalog za kontrolo - poročilo o kontroli, ki ga je družba B.B.B. d.o.o. priložila odgovoru. Državna nadzornica je dne 26. 3. 2008 pri zavezancu opravila inšpekcijski ogled. O ugotovitvah je bil na kraju ogleda napisan zapisnik (št. ...). Tožena stranka ugotavlja, da je Informacijski pooblaščenec zaradi enake predmetne zadeve že vodil, odločal in zaključil postopek inšpekcijskega nadzora pri podjetju A.A.A. d.o.o. (številka zadeve ...). V okviru omenjenega postopka je bilo ugotovljeno nezakonito zbiranje in obdelava osebnih podatkov delavcev na podlagi pogodbe z naročnikom C.C.C. d.o.o. oziroma izvajanje nadzora nad delavci, ki so v bolniškem staležu. Iz ugotovitev inšpekcijskega postopka izhaja, da A.A.A. d.o.o. z vidika varstva osebnih podatkov nezakonito opravlja dejavnost nadzora bolniškega staleža. To dokazuje tudi vsebina mnenja, ki ga je Inšpektorat RS za delo izdal dne 7. 11. 2006, in je priloga k zapisniku o inšpekcijskem ogledu. Po pregledu vsebine pogodbe, ki jo ima A.A.A. d.o.o. sklenjeno s podjetjem B.B.B. d.o.o., tožena stranka ugotavlja, da naročnik pri podjetju A.A.A. d.o.o. naroča izvajanje laičnega nadzora koriščenja bolniškega staleža posameznika v okviru projekta Sistemskega uvajanja postopkov za zmanjševanja odsotnosti in dvig motivacije. Pogodbo sta naročnik in izvajalec sklenila dne 9. 3. 2007 in velja od 15. 3. 2007 do 31. 5. 2008. Tožena stranka ugotavlja, da naročnik in izvajalec nimata sklenjene pogodbe o pogodbeni obdelavi osebnih podatkov, v kateri bi se natančno opredelilo vrsto podatkov, ki se posredujejo, obdelujejo in hranijo ter pravila glede varovanja, prenosa ter odgovornosti pri obdelavi osebnih podatkov. Iz trenutnega pogodbenega razmerja namreč ne izhaja, kdo je upravljavec in kdo pogodbeni obdelovalec zbirke osebnih podatkov, ki nastaja na podlagi izvajanja nadzorov delavcev v bolniškem staležu in obdelavi osebnih podatkov, ki izhajajo iz Poročil o kontroli, ki jih pripravlja za naročnika tožeča stranka. Na zahtevo državne nadzornice ji je zavezanec omogočil vpogled v mapo, v kateri vodi pogodbe z naročniki. Tožena stranka ugotavlja, da tožnik opravlja tovrstno dejavnost od leta 1994 in da je od 1. 1. 2007 sklenil pogodbe z več naročniki, ki jih tožena stranka v odločbi našteje in med njimi je tudi B.B.B. d.o.o. V nadaljevanju se tožena stranka sklicuje na določilo 111. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR). Pravi, da iz določb 46. in 111. člena ZDR izhaja, da je kontrola bolniškega staleža, ki se zaradi zbiranja, posredovanja in uporabe s tem povezanih osebnih podatkov šteje tudi kot obdelava osebnih podatkov, v določenih primerih dejansko potrebna zaradi kontrole uresničevanja pravic in obveznosti, ki izvirajo iz delovnega razmerja. Zaradi tega se zakonsko dopustna kontrola bolniškega staleža oziroma s tem povezana obdelava osebnih podatkov delavcev v primeru, ko se le-ta izvaja ob upoštevanju strogega načela sorazmernosti iz 3. člena ZVOP-1-UPB1, z vidika določb ZVOP-1-UPB1, šteje za zakonito. Kontrolo uresničevanja predpisanega bolniškega reda oziroma kontrolo bolniškega staleža, in s tem povezana opravila obdelave osebnih podatkov, lahko delodajalec opravlja sam, ali pa jo v skladu z določbami 11. člena ZVOP-1-UPB1 zaupa pogodbenemu obdelovalcu. Delodajalec mora natančno obrazložiti oziroma izkazati, zakaj je obdelava posameznih osebnih podatkov potrebna. Takšno kontrolo lahko v imenu in na račun delodajalca (upravljavca osebnih podatkov) na podlagi pisne pogodbe iz 11. člena ZVOP-1UPB1 opravljajo le tiste pravne ali fizične osebe, ki so registrirane za opravljanje poizvedovalne dejavnosti in varovanja, ki morajo opravljanje dejavnosti zbiranja in posredovanja informacij v zvezi s kontrolo bolniškega staleža izvajati skladno z Zakonom o detektivski dejavnosti. V navedenem zakonu so jasno določeni pogoji za opravljanje detektivske dejavnosti, določene so pravice in obveznosti detektivov v zvezi s pridobivanjem osebnih podatkov, poleg tega pa zakon določa tudi ustrezno strokovno usposobljenost detektivov ter inšpekcijski nadzor nad izvajanjem določb zakona, s čimer se med drugim zagotavlja tudi ustrezen standard pri obdelavi osebnih podatkov s strani detektivov. Ugotovi se, da zavezanec nima v popolnosti registrirane detektivske dejavnosti kot tudi ne zaposlenega detektiva. To pomeni, da zavezanec sicer v sodnem registru ima registrirano med drugimi tudi poizvedovalno dejavnost, v katero v skladu z določbami Uredbe o standardni klasifikaciji dejavnosti (Uradni list RS, št. 69/07 in 17/08), pod številko 80.300, spada dejavnost zasebnih detektivov, ne zadostuje pa pogoju vpisa v razvid detektivov, ki ga vodi detektivska zbornica. Za uspešno registracijo torej ne zadostuje le registracija oziroma vpis v sodni register, pač pa je potrebna izpolnitev tudi dodatnega pogoja, in sicer, da je subjekt zaradi podeljene licence vpisan tudi v razvid detektivov pri detektivski zbornici. Slednje namreč zahteva določba 8. člena ZDD, ki določa, da mora posameznik za opravljanje detektivske dejavnosti imeti licenco, ki mu jo lahko izda zbornica na njegovo prošnjo, če izpolnjuje v tem členu navedene pogoje. Zavezanec pa v konkretnem primeru nima podeljene licence niti nima zaposlenega nobenega detektiva. Zato je zavezanec nezakonito obdeloval podatke posameznikov na podlagi pogodb št. 5/2007 (B.B.B. d.o.o.) ter pogodb z drugimi naročniki, ki jih tožena stranka v odločbi našteva.

V tožbi tožnik pravi, da je glavni razlog za izdajo izpodbijane odločbe stališče tožene stranke, da opravljanje nadzora bolniškega staleža lahko opravljajo le detektivi. Takšno stališče je po mnenju tožnika zmotno in nima zakonske podlage. Tožeča stranka je registrirana za opravljanje dejavnosti kontrole odsotnosti v Sodnem registru pri Okrožnem sodišču v B. (reg št. vpisa: ..., šifra dejavnosti ...: poizvedovalne dejavnosti in varovanje, priloga 12). Po uvedbi Standardne klasifikacije dejavnosti (SKD) 2002 ne obstaja posebej določena dejavnost: kontrola delavcev v bolniškem staležu. Pred uvedbo SKD je bila družba registrirana med drugim tudi za kontrolo delavcev v bolniškem staležu. Po obvezni klasifikaciji dejavnosti po SKD ta dejavnost spada pod poizvedovalne dejavnosti (šifra ...). Tožeča stranka poudarja, da po SKD spada poizvedovalna dejavnost kot samostojna dejavnost in posebej dejavnost zasebnih detektivov (priloga 13). Dejavnost kontrole delavcev v bolniškem staležu po nalogu delodajalca ima družba določeno tudi v veljavni dopolnilni odločbi Občine C., oddelek za proračun in družbene dejavnosti št. 3,63/94 z dne 18. 3. 1994 (priloga 14). Po uvedbi nove Standardne klasifikacije dejavnosti (SKD 2008), ki je v veljavi od 1. 1. 2008, se poizvedovalna dejavnost (stara šifra ...) preimenuje v novo šifro ... (Uradni list RS, št. 17/2008) priloga 15. Tožeča stranka opozarja, da tudi po uvedbi nove SKD 2008 spada poizvedovalna dejavnost kot samostojna dejavnost in posebej dejavnost zasebnih detektivov (priloga 16). Po 6. členu Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1, Ur. list št. 42/2006) in 2. členu Uredbe o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register (Uradni list RS, št. 18/2002) mora subjekt vpisa predlogu za vpis v sodni register predložiti ustrezno dovoljenje oziroma soglasje pristojnega organa, če gre za vpis dejavnosti, za katero je potrebno po zakonu pridobiti posebno soglasje. Kot je razvidno iz priloženega izpiska iz sodnega registra z dne 9. 3. 2005, torej že tudi po uveljavitvi Zakona o detektivski dejavnosti, Okrožno sodišče v B. pri spremembi dejavnosti oziroma uskladitvi z SKD ni zahtevalo nobenega soglasja detektivske zbornice, kar nedvomno pomeni, da je poizvedovalna dejavnost samostojna dejavnost. Poleg navedenega pa občasna kontrola bolniškega staleža, ki jo izvaja tožeča stranka, ne služi namenu zbirati informacije o zlorabah pravice do zadržanosti o delu. Namen in cilji so podrobno obrazloženi v dopisu Informacijski pooblaščenki s prilogami z dne 25. 4. 2008 in se nahaja v prilogi te vloge kot dokaz. Na kratko povzeto pa je namen obiska pooblaščenega kontrolorja neposredno od delavca poizvedeti razlog odsotnosti brez poizvedovanja za diagnozo, o minimalnem okvirnem času trajanja odsotnosti, zaradi organizacije dela v zvezi z nadomeščanjem in o navodilih, ki jih je delavec prejel od osebnega zdravnika, s ciljem, da delodajalec odpravi negativne dejavnike na delovnem mestu, ki vplivajo na bolezensko stanje oziroma poškodbe delavcev in s tem povezanim bolniškim staležem.

Izpodbijano odločbo je izdal tudi nepristojen organ. Za ugotavljanje ali tožeča stranka lahko opravlja določeno dejavnost in kam spada ta dejavnost po prepričanju tožeče stranke ni pristojen Informacijski pooblaščenec ampak tržni inšpektor ali pa inšpektor MNZ. Po 22. členu ZDD namreč inšpekcijski nadzor nad izvajanjem določb tega zakona in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, opravlja Ministrstvo za notranje zadeve oziroma inšpektorji za zasebno varstvo, kjer je še posebej določeno, da ugotavljajo opravljanje nedovoljenih dejavnosti. Tak inšpekcijski nadzor je bil opravljen tudi pri tožeči stranki, kjer pa je bil s sklepom št. ... z dne 23. 5. 2005 postopek ustavljen, saj tekom nadzora ni bilo ugotovljenih kršitev ZDD ali drugih predpisov. Tožena stranka se tudi neutemeljeno sklicuje na svojo odločbo št. ... v primeru naročnika C.C.C. d.o.o.. V navedeni zadevi je bil postopek Informacijskega pooblaščenca sprožen iz razloga, ker tožeča stranka ni imela izdelanega Pravilnika o varstvu osebnih podatkov in kataloga zbirk osebnih podatkov ter ustreznih določil o varstvu osebnih podatkov v sklenjeni pogodbi z naročnikom. Ko je navedeno izdelala in sprejela ustrezen aneks k sklenjeni pogodbi in to poslala Informacijskemu pooblaščencu, je bil postopek s sklepom tožene stranke št. ... z dne 15. 2. 2006 ustavljen. Nezakonitost je bila torej samo v tem, da tožeča stranka ni imela izdelanega omenjenega pravilnika in kataloga zbirk podatkov ter ustreznih pogodbenih določil o varstvu podatkov ne pa iz razloga, da ne bi smela te dejavnosti opravljati, ker naj bi bili zato pooblaščeni le detektivi. Neutemeljene in v nasprotju z dejanskim stanjem in listinskimi dokazi so navedbe tožene stranke, da naročnik (B.B.B. d.o.o.) in izvajalec (tožeča stranka) nimata sklenjene pogodbe o pogodbeni obdelavi osebnih podatkov, v kateri bi se natančno opredelilo vrsto podatkov, ki se posredujejo, obdelujejo in hranijo ter pravila glede varovanja, prenosa ter odgovornosti pri obdelavi osebnih podatkov in da iz pogodbenega razmerja ne izhaja, kdo je upravljavec in kdo pogodbeni obdelovalec zbirke osebnih podatkov, ki nastaja na podlagi izvajanja nadzorov delavcev v bolniškem staležu in obdelavi osebnih podatkov, ki izhajajo iz poročil o kontroli, ki jih pripravlja za naročnika tožeča stranka. Že iz glave navedene pogodbe z dne 9. 3. 2007 je razvidno in navedeno, da je tožeča stranka pogodbeni obdelovalec, B.B.B. d.o.o. pa naročnik. Vrsta podatkov, način posredovanja, obdelava in hramba so razvidni iz določil 1. člena, 2. člena, 3. člena, 4. člena, 5. člena, 6. člena., 7. člena, 8. člena in 9. člena navedene pogodbe in obr. št. 1 (nalog in poročilo o kontroli), obr. št. 3 (kontrola bolniškega staleža) in Pravil o izvajanju nadzora bolniškega staleža, kar vse predstavlja priloga in je sestavni del navedene pogodbe. Predlaga, da sodišče po opravljeni glavni obravnavi izpodbijano odločbo odpravi in zahteva povrnitev stroškov postopka.

V odgovoru na tožbo se tožena stranka sklicuje na spremembo ZDD-UPB3, sprejeto 22. 6. 2007, ki se nanaša na določilo 7. alinee 1. odstavka 9. člen ZZD. Glede stvarne pristojnosti pravi, da je pristojna za nadzor nad področjem varstva osebnih podatkov in na tej podlagi je bil po uradni dolžnosti po predhodni prijavi nad zavezancem izveden inšpekcijski postopek. Nadalje tožena stranka pravi, da iz izreka izpodbijane odločbe ne izhaja, da je tožena stranka tožniku generalno prepovedala opravljati njeno dejavnost, ampak mu je le prepovedala nezakonito obdelavo osebnih podatkov, torej obdelavo osebnih podatkov brez ustrezne pravne podlage. Predlaga, da sodišče tožbo zavrne kot neutemeljeno.

V pripravljalni vlogi tožeča stranka pravi, da tudi če bi kontrolo bolniškega staleža res lahko opravljali le detektivi, bi bil za odločanje v tej zadevi pristojen inšpektor MNZ, ne pa tožena stranka. Do uveljavitve ZDD-C detektivi sploh niso smeli opravljati nadzora bolniškega staleža, saj je določilo 1. odstavka 9. člena ZDD določalo, kaj izključno smejo opravljati detektivi. Navedena sprememba ne pomeni, da nekdo, ki ni detektiv, ne sme opravljati te dejavnosti. Tožnik še pojasnjuje, da pri svojem delu ne pridobiva podatkov od drugih oseb in zbirk podatkov, delavcu ne sledi, ga ne opazuje, kar spada v detektivsko dejavnost. Obrazložitev k prvi točki izreka: Tožba je utemeljena.

Izpodbijano odločbo je izdal Informacijski pooblaščenec po državni nadzornici za varstvo osebnih podatkov, kar je skladno s pristojnostmi navedenega organa, določenimi v 2. alinei 1. odstavka 2. člena ZInfP (Uradni list RS. št. 113/2005 z nadaljnjimi spremembami in dopolnitvami) v zvezi z določilom 1. odstavka 8. člena ZInfP, ter v 2. odstavku 37. člena ZVOP-1 (Uradni list RS, št. 86/2004 z nadaljnjimi spremembami in dopolnitvami), kjer je določeno, da je tožena stranka pristojna za opravljanje inšpekcijskega nadzora nad izvajanjem določb ZVOP-1 in drugih predpisov, ki urejajo varstvo in obdelavo osebnih podatkov. Ker se izpodbijana odločba v 1. in 2. točki izreka nanaša izključno na obdelavo osebnih podatkov posameznikov, ki jih pridobiva tožnik, je tožena stranka v predmetni zadevi odločala v okviru svojih pristojnosti.

Pravna podlaga za obdelavo predmetnih osebnih podatkov je v določilu 2. odstavka 10. člena ZVOP-1, ki ustreza zahtevam iz 8. člena ZVOP-1. Določilo 2. odstavka 10. člena ZVOP-1 pravi, da se ne glede na določilo 1. odstavka tega člena, iz katerega izhaja, da mora zakon, ko gre za zasebni sektor, izrecno dopustiti obdelavo osebnih podatkov in mora tudi opredeliti, kateri podatki se lahko obdelujejo, v zasebnem sektorju obdelujejo osebni podatki posameznikov, ki so z zasebnim sektorjem sklenili pogodbo, če je obdelava osebnih podatkov potrebna in primerna za izpolnjevanje pogodbe. Po oceni sodišča je obdelava osebnih podatkov zaposlenih v zasebnem sektorju načeloma potrebna in primerna za izpolnjevanje pogodb o zaposlitvi, ker to izhaja tudi iz volje zakonodajalca, izražene v specialnem predpisu o ureditvi delovnih razmerij. Določilo 1. odstavka 46. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR, Uradni list RS, št. 42/2002 z nadaljnjimi spremembami in dopolnitvami) namreč pravi, da se osebni podatki delavcev lahko zbirajo, obdelujejo, uporabljajo in dostavljajo tretjim osebam samo, če je to določeno s tem, ali z drugim zakonom, ali če je to potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem. Na potrebnost in primernost obdelave osebnih podatkov zaposlenih pa kaže tudi zakonodajna ureditev v določilu 7. alinee 1. odstavka 9. člena ZDD-UPB3, ki detektivu daje določeno pristojnost v zvezi z ugotavljanjem zlorab pravic do zadržanosti z dela zaradi bolezni, poškodb, povračila stroškov na delo ter o drugih disciplinskih kršitvah, kar vključuje tudi obdelavo z detektivsko dejavnostjo pridobljenih osebnih podatkov zaposlenih v zasebnem sektorju.

Obdelava osebnih podatkov za namen kontrole bolniškega staleža zaposlenih v zasebnem sektorju, ki jo opravlja tožnik, ima torej podlago v določilu 2. odstavka 10. člena ZVOP-1. Specialna določba 2. odstavka 46. člena ZDR pravi, da osebne podatke delavcev lahko zbira, obdeluje, uporablja, in dostavlja tretjim osebam samo delodajalec ali delavec, ki ga delodajalec za to posebej pooblasti. Striktna in zgolj jezikovna razlaga tega določila bi pomenila, da če delodajalec sam ne izvaja obdelave osebnih podatkov zaposlenih, za to dejavnost lahko pooblasti zgolj delavca, ki je pri delodajalcu zaposlen. Vendar pa bi takšna razlaga nesorazmerno posegla v pravico do svobodne gospodarske pobude podjetij (74. člen Ustave) in ker je kasnejši splošni predpis s področja varstva osebnih podatkov (ZVOP-1) v določilu 1. odstavka 11. člena predvidel možnost, da upravljavec osebnih podatkov posamezna opravila v zvezi z obdelavo osebnih podatkov s pogodbo zaupa pogodbenemu obdelovalcu, je pravna podlaga za obdelavo osebnih podatkov s strani tožeče stranke določilo 1. odstavka 11. člena ZVOP-1 in določilo 2. odstavka 46. člena ZDR, pri čemer se pojem "delavec" ne uporablja ozko v smislu osebe, ki je zaposlena pri delodajalcu. Striktna in izključno jezikovna razlaga določila 2. odstavka 46. člena ZDR ne pride v poštev tudi zaradi tega, ker je zakonodajalec v ZDD-C določil, da lahko upravljavec osebnih podatkov opravila vezana na obdelavo osebnih podatkov zaposlenih v zvezi z okoliščinami iz 7. alinee 1. odstavka 9. člena ZDD-UPB3 prenese na detektiva, torej na osebo, ki ni zaposlena pri delodajalcu - upravljavcu osebnih podatkov.

Za razrešitev predmetnega upravnega spora glede na sporne okoliščine med strankama, pa je bistveno vprašanje, kako je treba razlagati določilo 1. odstavka 11. člena ZVOP-1. To določilo pravi, da upravljavec osebnih podatkov lahko posamezna opravila v zvezi z obdelavo osebnih podatkov s pogodbo zaupa pogodbenemu obdelovalcu, ki je registriran za opravljanje takšne dejavnosti in zagotavlja ustrezne postopke in ukrepe iz 24. člena tega zakona. Tožena stranka je izpodbijano odločbo oprla na interpretacijo, da pojmovna zveza "registriran za opravljanje takšne dejavnosti" iz 1. odstavka 11. člena ZVOP-1 pomeni, da mora izvajalec te dejavnosti izpolnjevati pogoje iz ZDD-UPB3, kar pa pomeni, da mora taka oseba imeti licenco v smislu 8. člena ZDD-UPB3. Takšna razlaga 1. odstavka 11. člena ZVOP-1 je napačna.

Načeloma pojma "registracije" za opravljanje dejavnosti ni mogoče razlagati kot (sinonim za) "licenco" za opravljanje dejavnosti, ker gre po naravi stvari pri licencah navadno za to, da mora oseba izpolnjevati posebne pogoje, ki jih registracija ne zahteva. To velja tudi v konkretnem primeru, kajti če bi hotel zakonodajalec omejiti svobodno gospodarsko pobudo (74. člen Ustave) na področju zbiranja in obdelave podatkov zaposlenih v zvezi z izpolnjevanjem prisilnih predpisov o bolniškem staležu s pogoji iz ZDD-UPB3, potem bi morala biti ta omejitev določno opredeljena v zakonu, tako da ne bi omogočala arbitrarnega odločanja. V danem primeru pa ta prvi pogoj z vidika ustavne dopustnosti omejevanja ustavne pravice ni izpolnjen. In ker je treba pri interpretaciji predpisov, če to dopušča jezikovna razlaga predpisa, izhajati iz predpostavke, da je zakonodajalec področje uredil tako, da je zakonska ureditev skladna z Ustavo, tožena stranka nima prav, ko trdi, da bi tožnik moral imeti zaposlenega detektiva z licenco. To hkrati pomeni, da tudi ni mogoče šteti, da "registracija" po 1. odstavku 11. člena ZVOP-1 pomeni sestavljeni akt vpisa v sodni register pri pristojnem sodišču in pridobitev licence po ZZD-UPB3. Drugi razlog za napačno uporabo zakona s strani tožene stranke je vezan na sklicevanje tožene stranke na Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o detektivski dejavnosti (ZDD-C). Namen določila 1. člena ZZD-C, ki je v prvem odstavku 9. člena dodal alineo, po kateri je detektivom dovoljeno pridobivati informacije od oseb, na katero se podatki nanašajo, lahko pa tudi od drugih oseb, ki imajo podatke in so jih pripravljeni dati prostovoljno, in iz sredstev javnega obveščanja, tudi o zlorabah pravice do zadržanosti z dela zaradi bolezni /.../, ni bil v tem, da mora imeti oseba, ki obdeluje podatke v zvezi z bolniškim staležem zaposlenih, licenco detektiva. Že iz samega zakona izhaja, da je s tem zakonodajalec zgolj dodal še eno možno dejavnost, ki jo lahko opravljajo detektivi, kajti določilo 9. člena ZDD-UPB3 določa izključen okvir dejavnosti detektiva: detektiv namreč ne sme opravljati nobene druge dejavnosti, ki ni zajeta v 9. členu ZZD-UB3. Iz predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o detektivski dejavnosti (skrajšani postopek EVA: ...) povsem nedvoumno izhaja, da je bil namen ZZD-C v tem, da se popravi dotedanja omejujoča določba, ki ni dovoljevala detektivom dejavnosti iz dopolnjene (zdaj) 7. alineje 1. odstavka 9. člena ZZD-UPB v državnih organih (2. in 3. odstavek 13. člena ZZD-UPB3). Za takšno razlago določila 1. odstavka 11. člena ZVOP-1 govori tudi dejstvo, da t.i. "laična kontrola" v zvezi s pravicami do nadomestila med zadržanostjo od dela - to je kontrola, ki jo ne izvajajo detektivi, obstaja v pravni ureditvi tudi na področju zdravstvenega zavarovanja in je v zvezi z določilom 3. alinee 1. odstavka 35. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ, Uradni list RS, št. 9/1992 z nadaljnjimi spremembami in dopolnitvami) opredeljena v 266. členu Pravil o obveznem zdravstvenem zavarovanju (Uradni list RS, št. 79/1994 z nadaljnjimi spremembami in dopolnitvami). Bistveno - z vidika varstva osebnih podatkov posameznikov - pa je, da mora vsak, ki se ukvarja s to dejavnostjo tudi, če ni detektiv, upoštevati določbe ZVOP-1. Ker je tožna stranka v izpodbijani odločbi ugotovila, da je tožnik pravilno registriran v sodnem registru, ne zadostuje pa pogoju vpisa v razvid detektivov, tožena stranka ni imela zakonite podlage za odločitev, ki jo tožnik utemeljeno izpodbija v upravnem sporu. Tožena stranka je namreč pri odločitvi izhajala iz dejstva, da je tožnik, ker ne izpolnjuje pogoje po ZDD-UPB3, nezakonito obdeloval osebne podatke na podlagi pogodb s 13 podjetji oziroma organizacijami. Na začetku obrazložitve (v tretjem odstavku obrazložitve) sicer tožena stranka omenja, da tožnikova pogodba s podjetjem B.B.B. d.o.o. ne dovolj natančno opredeljuje vrsto podatkov, ki se posredujejo, obdelujejo in hranijo ter pravila glede varovanja, prenosa odgovornosti pri obdelavi osebnih podatkov, da iz pogodbe ne izhaja, kdo je upravljavec in kdo pogodbeni obdelovalec zbirke osebnih podatkov. Vendar pa tožena stranka zaradi nadaljevanja obrazložitve, ki je vezana izključno na določilo 1. odstavka 11. člena ZVOP-1, odločbe očitno ni oprla na kršitev določila 2. odstavka 11. člena ZVOP-1 (premalo določna vsebina pogodbe z upravljavcem), kajti v tem primeru bi moral biti izrek odločitve tožene stranke vezan na pogodbo s podjetjem B.B.B. d.o.o., pa temu ni tako.

Ker je tožena stranka napačno uporabila določilo 1. odstavka 11. člena ZVOP-1, je sodišče tožbi ugodilo (4. točka 1. odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu, ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/2006) in izpodbijani akt odpravilo.

Obrazložitev k drugi točki izreka: V drugi točki izreka je sodišče s sklepom odločilo o stroškovnem zahtevku tožeče stranke.

Po določilu 3. odstavka 25. člena ZUS-1, če sodišče tožbi ugodi in upravni akt odpravi, se tožniku glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve v upravnem sporu prisodi pavšalni znesek povračila stroškov skladno s pravilnikom, ki ga izda minister za pravosodje, prisojeni znesek pa plača toženec. Po določilu 2. odstavka 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (Pravilnik, Uradni list RS, št. 24/2007), če je bila zadeva rešena na seji in je tožnika v postopku zastopal pooblaščenec, ki je odvetnik, se mu priznajo stroški v višini 350 EUR. Zato je sodišče v drugi točki izreka s sklepom odločilo, da je Republika Slovenija dolžna plačati navedeni znesek tožeči stranki. Po določilu zadnjega stavka določila 3. odstavka 25. člena ZUS-1 namreč prisojeni znesek plača toženec. Po določilu prvega stavka 5. odstavka 17. člena ZUS-1 je toženec v upravnem sporu država, lokalna skupnost oziroma druga pravna oseba, ki je izdala upravni akt, s katerim je bil postopek odločanja končan. Po določilu drugega stavka 5. odstavka 17. člena ZUS-1 toženca zastopa organ, ki je izdal akt iz prejšnjega stavka tega določila, to pa je v konkretnem primeru Informacijski pooblaščenec. Ker je toženec Republika Slovenija, je sodišče v drugi točki izreka odločilo, da je Republika Slovenija dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v višini 350 EUR v 15 dneh od prejema sodbe z zakonitimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku 15 dni po prejemu sodbe do plačila.