Jedro

Vprašanje nepopolne in zmotne ugotovitve dejanskega stanja.

Izrek

Pritožba zagovornice obdolženega B. L. se z a v r n e kot neutemeljena ter potrdi sklep o sodnem opominu. Obdolženec je dolžan kot strošek pritožbenega postopka plačati 40.000,00 SIT povprečnine.

Obrazložitev

Prvostopno sodišče je z navedenim sklepom izreklo obdolžencu sodni opomin, ko je ugotovilo, da je storil kaznivo dejanje grdega ravnanja po členu 146/I Kazenskega zakonika. Po členu 95/I Zakona o kazenskem postopku so bili stroški kazenskega postopka naloženi obdolžencu v plačilo, povprečnina pa odmerjena na 37.000,00 SIT. Proti takšnemu sklepu se je pritožila obdolženčeva zagovornica. Uveljavlja pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter predlaga izrek oprostilne sodbe. Pritožba ni utemeljena. Nobenih pomislekov nima pritožbeno sodišče v ugotovljeno dejansko stanje. Da je obdolženec storil kaznivo dejanje, ki se mu očita jasno kažejo izvedeni dokazi. Oškodovančeva izpoved je dokazno potrjena z izpovedbami prič očividcev, ki so bili ob dogodku skupaj z oškodovancem torej z izpovedbo S. T., S. P. in A. H., kot tudi z zdravniškim spričevalom za oškodovanca ter z izpovedbo dežurnega zdravnika, ki je oškodovanca pregledal. Pritožbeno sodišče ne vidi nobenih razkorakov med izpovedbami prič, kot to zatrjuje pritožba. V kazenskem postopku po zahtevi državnega tožilca sta bila zaslišana le oškodovanec in njegova mati, zato pritožbena trditev,da so oškodovančevi prijatelji na glavni obravnavi povedali drugače, kot med preiskovalnimi opravili, pač ne more držati. Pri tem je oškodovančeva izpoved, ko pravi, da je bil udarjen po desnem licu (zdravniški izvid levo lice) pripisati le odmaknjenosti dogodka. Tudi zapis iz zdravniškega spričevala (znana oseba) je povsem običajen v praksi in pomeni, da je storilec spoznan. Neutemeljene so tudi pritožbene trditve češ, da čas dejanja ni ugotovljen pravilno. Pri tem ni prezreti dejstva, da je 18. uro navajal obdolženec sam. Pritožbeno sodišče zato tudi v celoti soglaša z oceno, da so izpovedbe oškodovančevih prijateljev verodostojne, vsled česar ni nobene potrebe po zaslišanju M. L., ki je prav tako očividka, kot v postopku zaslišani oškodovančevi trije spremljevalci. Končno pa je povsem sprejemljiva tudi ugotovitev o naklepnem (hotenem) ravnanju obdolženca. Obdolženec dobro ve, da udarec oz. klofuta pomeni po splošnem ljudskem gledanju grdo ravnanje, zato je hoten udarec seveda prizadejan naklepno. Po vsem navedenem je bilo potrebno pritožbo v kolikor napada ugotovljeno dejansko stanje zavrniti, kot neutemeljeno. Glede na to, da tudi uradni preizkus izpodbijanega sklepa ni pokazal kršitev kazenskega zakona na škodo obdolženca, niti bistvenih kršitev določb kazenskega postopka, ki jih je potrebno upoštevati po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo, kot neutemeljeno. Ker obdolženec s pritožbo ni uspel mora plačati povprečnino, ki je odmerjena glede na zahtevnost zadeve in premoženjske razmere.