Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Temeljna predpostavka za izdajo sodbe po 318. členu ZPP (zamudna sodba) je pravilna vročitev tožbe toženi stranki v odgovor. Tudi po mnenju pritožbenega sodišča v danem primeru ta predpostavka ni bila izpolnjena.
Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba r a z v e l j a v i in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.
Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.
Sodišče prve stopnje je izdalo zamudno sodbo, s katero je toženkama naložilo plačilo 238.200,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 31.10.2002 dalje do plačila in povrnitev stroškov postopka v višini 39.700,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izdaje sodbe dalje.
Zoper sodbo se pritožujeta toženki po pooblaščencu iz vseh pritožbenih razlogov in predlagata, da pritožbeno sodišče napadeno sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. V pritožbi navajata, da za izdajo zamudne sodbe niso bili podani pogoji, predpisani v ZPP. Toženi stranki tožba sploh ni bila vročena, zato nanjo ni mogla odgovoriti. Šele sedaj ji je bila skupaj z zamudno sodbo vročena tudi tožba. Tožena stranka je za izdajo zamudne sodbe izvedela šele na dan, ko ji je bil vročen sklep o izvršbi. Zaradi tega je predlagala razveljavitev klavzule pravnomočnosti sodbe, kar je sodišče storilo s sklepom z dne 2.12.2004. Ugotovljeno je bilo, da tožena stranka v času vložitve tožbe ni živela na naslovu K., ampak v D. in to že od 4.12.1998, kar je tožeča stranka dobro vedela. V nadaljevanju pritožbe tožena stranka še navaja, da je tožbeni zahtevek neutemeljen, ker je tožeča stranka plačala toženi stranki dolg po nepravnomočni sodbi. Plačala je torej nekaj, kar ni bila dolžna plačati in je to dobro vedela, pri tem pa se ni pridržala pravice zahtevati vračilo več plačanega, zato sedaj ne more zahtevati, da se ji vrne to, kar je plačala.
Pritožba je utemeljena.
Pregled spisa pokaže, da je sodišče prve stopnje tožbo vročalo na naslov, ki ga je navedla tožeča stranka v tožbi. Štelo je, da je bila tožba pravilno vročena in je izdalo zamudno sodbo. S sklepom z dne 2.12.2004 je na predlog tožene stranke razveljavilo klavzulo pravnomočnosti sodbe, ker je ugotovilo, da sta bili tožba in zamudna sodba toženkama napačno vročeni (v času vložitve tožbe nista živeli na naslovu K., saj imata stalno prebivališče na naslovu D. že od 4.12.1998).
Temeljna predpostavka za izdajo sodbe po 318. členu ZPP (zamudna sodba) je pravilna vročitev tožbe toženi stranki v odgovor (1. točka 1. odst. citiranega člena). Tudi po mnenju pritožbenega sodišča v danem primeru ta predpostavka ni bila izpolnjena. Toženki imata prijavljeno stalno prebivališče na naslovu D. od 4.12.1998 in v času vložitve tožbe in poskusa vročitve tožbe nista živeli na naslovu, ki je bil naveden v tožbi. Tožba jima tako dejansko ni bila vročena, zato nanjo v roku nista mogli odgovoriti. Izdaja zamudne sodbe v nasprotju z določbami ZPP pomeni absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 7. točke 2. odst. 339. člena ZPP, kar zmeraj vodi k razveljavitvi takšne sodbe. Pritožbeno sodišče je zato zamudno sodbo razveljavilo (1. odst. 354. člena ZPP) in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na 3. odst. 165. čl. ZPP.