Jedro

Dolžnica smiselno zatrjuje ugovorni razlog iz 2. tč. prvega odst. 55. čl. ZIZ, izpodbija namreč veljavnost sporazuma strank o zavarovanju upnikove terjatve z zastavno pravico na nepremičnini.

Izrek

Ugovor druge dolžnice zoper sklep z dne 8.5.2000, opr. št. I I 93/97 (pristop k zadevi I I 2070/96) se zavrne in potrdi sklep o izvršbi. Zoper ostale sklepe o izvršbi se ugovor druge dolžnice zavrže. Pritožba prvega dolžnika se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Dolžnika sta dolžna povrniti upniku v roku osmih dni stroške odgovora na ugovor v znesku 49.695,00 SIT.

Obrazložitev

V tej izvršilni zadevi je sodišče prve stopnje z izpodbijanimi sklepi o izvršbi na predlog upnika in na podlagi sporazuma strank, sklenjenega po 251.c členu Zakona o izvršilnem postopku (ZIP), dovolilo predlagano izvršbo zoper zastavitelja, sedaj dolžnika, zaradi izterjave zgoraj navedenih zneskov glavnic s pripadajočimi zamudnimi obrestmi ter izvršilnih stroškov. S sklepom z dne 1.6.2000 pa je predlog prvega dolžnika za odlog izvršbe zavrnilo.

Zoper vse sklepe o izvršbi (v zadevah opr. št. I I 36/97, I I 52/97, I I 93/97, ki so pristopile k že začeti izvršbi v zadevi I I 2070/96) je ugovarjala druga dolžnica. Navaja, da ni nikoli podpisala sporazuma strank, sklenjenega pod opr. št. I Rg 97/93 z dne 31.3.1993, niti ni dovolila vknjižbe zastavne pravice za to terjatev. Dne 19.5.2000 je šele prvič zvedela, da naj bi jo zastopal odvetnik A... Pooblastila mu ni nikoli podpisala. Dopušča možnost, da je njen podpis ponaredil mož D.U. O tem izvršilnem postopku je bila seznanjena šele 17.5.2000, ko ji je mož izročil pisemsko pošiljko s sodišča. V dokaz svojih trditev predlaga izvedbo dokaza z zaslišanjem strank in z zaslišanjem odvetnika A... Predlaga razveljavitev sklepov v obsegu, kolikor se nanašajo nanjo in na njeno polovico nepremičnine vl.št. 1035 k.o. ... ter ustavitev izvršbe v tem obsegu.

Proti sklepu o zavrnitvi predloga za odlog izvršbe se pritožuje prvi dolžnik. Navaja, da bo poslovni odbor upnika dne 6.6.2000 razpravljal o predlogu, pod katerimi pogoji in kako odkupiti terjatev do upnika. Ko izve za sklepe poslovnega odbora, jih bo sodišču posredoval. Zaradi bolezni ni mogel nadaljevati z delom v firmi, v tem času je prišlo do stečaja firme. Z izvršbo bo pretrpel veliko škodo, kajti po tem dogodku nima kje biti, prav tako hčerka, ki je študentka. Sam išče rešitve in napenja vse moči, da se terjatve do upnika poravnajo, in to počne ne glede na zdravstveno stanje. Iz človeških razlogov naproša sodišče za odlog izvršbe za dobo treh mesecev, predlaga tudi, da se pretehtajo še enkrat vsa dejstva in najde pozitivno rešitev.

V odgovoru na ugovor druge dolžnice ter vlogo prvega dolžnika (sprva posredovano upniku kot ugovor) upnik navaja, da gre pri vlogi prvega dolžnika očitno le za poskus zavlačevanja izvršilnega postopka. Dolžnikovo zdravstveno stanje ne more biti razlog za neizpolnitev pogodbenih obveznosti, toliko bolj, ker ne gre za njegove osebne obveznosti, pač pa za obveznosti dolžnika E... d.o.o.. Dolžnik tudi ne navaja nikakršnih okoliščin, ki bi utemeljevale odložitev izvršbe, še manj razlogov, ki bi jih sodišče smelo upoštevati v okviru pravnega sredstva ugovora. Ugovor druge dolžnice tudi ni utemeljen, saj je na zapisnik sklenila sporazum, ki ima moč sodne poravnave in dogovorila zavarovanje, kot izhaja iz spisa prvostopnega sodišča, opr. št. I Rg 79/93 o naroku za zavarovanje z dne 31.3.1993. Ker je zapisnik javna listina, se domneva, da je tisto, kar se navaja v listini, resnično. Nasprotnega dokaza dolžnica ni predložila. Gre za gole navedbe in to po preteku vseh rokov za izpodbijanje sodne poravnave. Ker je bila izvršba dovoljena na podlagi izvršilnih naslovov, ki v nobenem postopku doslej niso bili razveljavljeni, odpravljeni ali spremenjeni, ugovor v nobenem primeru ne more biti uspešen.

Ugovor druge dolžnice deloma ni utemeljen, v preostalem delu pa je prepozen, pritožba prvega dolžnika pa tudi ni utemeljena.

O ugovoru druge dolžnice zoper sklepe o izvršbi: Iz zemljiškoknjižnih podatkov za vl.št. 1035 k.o. ... izhaja, da je na tej nepremičnini, ki je last dolžnikov po nedoločenih deležih, vknjižena zastavna pravica v korist upnika v znesku tolarske protivrednosti 112.500,00 DEM po srednjem tečaju Banke Slovenije, z obrestmi in pod pogoji določenimi v pogodbi o izdaji plačilne garancije z dne 31.3.1993 in garancije E...-1/93. Podlaga za to vknjižbo je sporazum, opr. št. I Rg 79/93 z dne 15.4.1993, ki so ga sklenili upnik, kot dolžnik E... d.o.o. in kot zastavitelja D. in M. U. Ker dolžnik v tej zadevi ni izpolnjeval pogodbenih obveznosti, je upnik vložil štiri izvršilne predloge zaradi izterjave zneskov 1,908.958,89 SIT, 477.691,00 SIT, 478.195,94 SIT in 489.982,79 SIT, vse s pripadajočimi zakonitimi zamudnimi obrestmi in stroški izvršilnega postopka, proti zastavnima dolžnikoma (v obravnavani zadevi dolžnikoma). Sodišče prve stopnje je s sklepi z dne 18.12.1996, 24.4.1997, 23.6.1997 in 8.5.2000 dovolilo predlagane izvršbe v korist upnika na nepremičnini vl.št. 1035 k.o. ..., katere lastnika sta po nedoločnih deležih dolžnika. Gre za izvršbe upnika, opr. št. I I 2070/96, I I 36/97, I I 52/97 in I I 93/97, pri čemer gre v zadnjih treh navedenih zadevah za pristop k že začeti izvršbi, opr. št. I I 2070/96, kar je v skladu z določbo 171. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) oz. z določbo 145. čl. prej veljavnega ZIP. Zoper prve tri izdane sklepe o izvršbi (I I 2070/96, I I 36/97 in I I 52/97), ki že vsebujejo ugotovitev sodišča o pravnomočnosti, prvi dolžnik ni ugovarjal. Navedbe druge dolžnice v ugovoru, češ da je bila o tem izvršilnem postopku seznanjena šele dne 17.5.2000, torej nekaj dni pred vložitvijo ugovora, pa so v očitnem nasprotju s podatki v spisu in zato neresnične. Dolžnici je bil namreč sklep o izvršbi, opr. št. I I 36/97 z dne 24.4.1997 pravilno vročen dne 16.5.1997, o pravnomočnosti prvih treh sklepov o izvršbi pa je bila seznanjena najkasneje dne 11.10.1997, ko ji je bil vročen sklep v tej izvršilni zadevi z dne 8.10.1997, ki med ostalim ugotavlja njihovo pravnomočnost. Ker je vložen v nasprotju z določbo tretjega odst. 9. čl. ZIZ oz. tretjega odst. 8. čl. prej veljavnega ZIP, je ugovor dolžnice, kolikor se nanaša na sklepe o izvršbi, opr. št. I I 2070/96, I I 36/97 in I I 52/97, prepozen, saj je vložen po poteku ugovornega roka in tudi ni razlogov za obravnavanje ugovora po določbi 56. čl. ZIZ. Prepozne ugovore je potrebno zavreči, kar je v skladu z določbo 352. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. čl. ZIZ.

Ugovor dolžnice proti sklepu o izvršbi z dne 8.5.2000, opr. št. I I 93/97 je pravočasen. V ugovoru dolžnica smiselno zatrjuje ugovorni razlog iz 2. tč. prvega odst. 55. čl. ZIZ, izpodbija namreč veljavnost sporazuma strank o zavarovanju upnikove terjatve z zastavno pravico na nepremičnini. Tak sporazum, ki predstavlja v obravnavani zadevi izvršilni naslov, ima po določbi drugega odst. 251.c člena ZIP moč sodne poravnave. Izvršilno sodišče je nanj vezano, dokler dolžnica ne doseže njegove razveljavitve v pravdnem postopku in le v primeru, če bi dolžnica z ustrezno sodno odločbo izkazala, da je bil sporazum razveljavljen, bi to pomenilo obstoj ugovornega razloga, ki preprečuje izvršbo (4. tč. prvega odst. 55. čl. ZIZ). Ker drugih razlogov, ki bi preprečevali izvršbo, dolžnica ne zatrjuje, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je ugovor dolžnice obravnavalo kot neutemeljen in ga poslalo višjemu sodišču, da o njem odloči kot o pritožbi (drugi odst. 54. čl. ZIZ). Neutemeljen ugovor je treba zavrniti in potrditi izpodbijani sklep o izvršbi (2. tč. 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ).

O pritožbi prvega dolžnika proti sklepu o zavrnitvi predloga za odlog izvršbe: Sodišče prve stopnje je svojo odločitev o zavrnitvi predloga za odlog izvršbe jasno in prepričljivo utemeljilo v razlogih izpodbijanega sklepa. S temi razlogi pritožbeno sodišče v celoti soglaša in ponovno ugotavlja, da niso podani pogoji za odlog izvršbe niti po prvem, niti po drugem odst. 71. čl. ZIZ. Tudi okoliščine, ki jih prvi dolžnik zatrjuje v pritožbi, namreč dogovarjanje z upnikom o odkupu terjatev, zdravstvene težave in sklicevanje na človeške razloge, nimajo vpliva na odlog izvršbe po določbi 71. čl. ZIZ. Neutemeljeno je tudi navajanje pritožnika, da bo z izvršbo pretrpel veliko škodo, češ da skupaj s hčerko nimata kje bivati, saj je realizacija izvršbe končni cilj tega postopka in mora dolžnik na te posledice vsekakor računati. Pritožba zato ni utemeljena in jo je pritožbeno sodišče na podlagi 2. tč. 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

Odločitev o povrnitvi stroškov upniku za vložitev odgovora na ugovor je v skladu z določbo 38. čl. ZIZ. Upnik je ravnal skladno s pozivom sodišča (prvi odst. 57. čl. in prvi odst. 58. čl. ZIZ) in podal odgovor na ugovor upnice in zoper vlogo upnika, ki jo je kasneje sodišče obravnavalo kot predlog za odlog izvršbe. Stroški so upniku odmerjeni glede na višino terjatev v skladu z določbami odvetniške (tretja alinea 5. tč. tar. št. 21 v zvezi s tar. št. 13) in taksne (tar. št. 1/3) tarife.