Jedro

Tožnikovo preostalo delovno zmožnost je sodišče ugotavljalo s pritegnitvijo izvedenke MDPŠ, ki je ugotovila, da je ustrezna razvrstitev tožnika v III. kategorijo invalidnosti, spremenila je le razmerje vzroka priznane kategorije invalidnosti iz 60 % poškodbe zunaj dela in 40 % zaradi bolezni v 50 % bolezni in 50 % poškodbe zunaj dela.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo v II. točki izreka odločbe toženca št. zadeve ... z dne 8. 6. 2023 odpravilo besedilo "posledic poškodbe zunaj dela 60 % in bolezni 40 %" in nadomestilo z besedilom "posledic poškodbe zunaj dela 50 % in bolezni 50 %". Zavrnilo je tožbeni zahtevek na odpravo odločb toženca št. zadeve ... z dne 8. 6. 2023 in št. zadeve ... z dne 30. 1. 2023 ter tožniku, delovnemu invalidu III. kategorije invalidnosti zaradi posledic bolezni 40 % in poškodbe zunaj dela 60 %, priznanje pravice do dela z omejitvami, kot jih bo ugotovil izvedenec medicinske stroke, s krajšim delovnim časom od polnega, štiri ure dnevno, 20 ur tedensko, od 1. 12. 2022 ter priznanje pravice do delnega nadomestila, o odmeri in izplačevanju katerega bo odločil toženec s posebno odločbo v roku 30 dni od pravnomočnosti sodbe.

2.Zoper sodbo se pritožuje tožnik, ki vztraja, da bi bilo zaradi ugotovitev sodne izvedenke, da gre za invalidnost kot posledico 50 % poškodbe zunaj dela in 50 % bolezni in ne kot posledico 60 % poškodbe zunaj dela in 40 % bolezni, potrebno uporabiti 63. člen ZPIZ ter tožencu priznati krajši delovni čas štirih ur. Poslabšala se mu je tudi sladkorna bolezen, saj je pristal na inzulinu. Bolečine so neznosne v križu L4-L5. Ni več star 47, temveč 49 let.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah uveljavljenih pritožbenih razlogov in na podlagi 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP) po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, naštete v 2. odstavku 350. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni storilo procesnih kršitev, ki jih mora pritožbeno sodišče upoštevati po uradni dolžnosti iz 2. odstavka 339. člena ZPP, na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo.

5.Predmet sodne presoje je dokončna odločba toženca št. zadeve ... z dne 8. 6. 2023. Tožniku kot delovnemu invalidu III. kategorije invalidnosti je bila zaradi posledic poškodbe zunaj dela 60 % in bolezni 40 % priznana pravica do premestitve na drugo delovno mesto z omejitvami lažjega fizičnega dela, kjer ni potrebna zanesljiva slušno govorna komunikacija, neizpostavljenost hrupu nad predpisano mejno in opozorilno vrednostjo s polnim delovnim časom od prvega dne naslednjega meseca po nastanku spremembe od 1. 12. 2022 dalje.1

6.V pritožbeni obravnavi ostaja sporna razvrstitev v kategorijo invalidnosti s priznanimi razbremenitvami. Tožnik si želi priznanja dodatne časovne razbremenitve krajšega delovnega časa štirih ur dnevno, 20 ur tedensko.

7.Tožnikovo preostalo delovno zmožnost je sodišče ugotavljalo s pritegnitvijo izvedenke MDPŠ, ki je ugotovila, da je ustrezna razvrstitev tožnika v III. kategorijo invalidnosti2, spremenila je le razmerje vzroka priznane kategorije invalidnosti iz 60 % poškodbe zunaj dela in 40 % zaradi bolezni v 50 % bolezni in 50 % poškodbe zunaj dela.

8.Ker se glavnina pritožbenih navedb nanaša na izpostavljene zdravstvene težave, ki po tožnikovi oceni niso bile pravilno ovrednotene s strani sodne izvedenke, je po pritožbeni oceni pravilen dokazni zaključek sodišča v 11. in 12. točki obrazložitve. Sodišče se je pri dokazni oceni oprlo na prepričljivo izvedensko mnenje sodne izvedenke MDPŠ, ki je podala mnenje o tožnikovi zmožnosti za delo po vpogledu v obremenitve, škodljivosti in tveganja tožnikovega delovnega okolja kot specialistka ustrezne specialnosti za medicino dela.

9.Neuspešen mora ostati pritožbeni očitek, da je tožniku potrebno priznati časovno razbremenitev, saj je sodišče v 9. točki obrazložitve izpostavilo ugotovitev sodne izvedenke, da so za ohranjanje tožnikove delovne zmožnosti ključne stvarne razbremenitve. S časovno razbremenitvijo pri tožniku ne bi dosegli zasledovanega cilja, ki se odraža v preprečitvi poslabšanja zdravstvenega stanja ob nadaljnjem opravljanju dela. Ker gre za kronično okvaro zdravja, stvarne razbremenitve pri delu pa zdravstvenih okvar same po sebi ne zdravijo, bo moral tožnik obiskovati fizikalne terapije.

10.Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je zmotno razlogovanje tožnika, da izvedenkina ugotovitev o spremenjenem razmerju vzroka priznane invalidnosti, glede na zakonsko opredelitev avtomatično pogojuje priznanje časovne razbremenitve. Tožnik zmotno zamenjuje procentualno opredelitev razmerja vzroka priznane invalidnosti z zakonsko opredeljenimi kriteriji med kategorijami invalidnosti.3

11.Upoštevajoč obrazloženo je pritožbeno sodišče na podlagi 353. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

-------------------------------

1O pravici in višini nadomestila za invalidnost pa bo odločeno s posebno odločbo toženca.

2Tožnikovo preostalo delovno zmožnost, kjer ni potrebna zanesljiva slušno govorna komunikacija, izpostavljenost hrupu pod predpisano mejno in opozorilno vrednostjo, s polnim delovnim časom od 30. 1. 2017 dalje. Zaradi pojava dveh novih bolezenskih entitet; sladkorno bolezen tipa dva na dieti in tabletah, brez poznih zapletov ter kronične bolezni in od februarja 2022 tudi bolečin v križu, je tožniku potrebno priznati dodatno stvarno razbremenitev lažjega fizičnega dela premeščanje bremen do 5 kg teže, s kontrolnim pregledom januarja 2022.

3Procentualna razmejitev med različnimi kategorijami invalidnosti v 63. členu ZPIZ-2.