Jedro

Sodišče prve stopnje pravilno ni dovolilo spremembe tožbe iz razloga, ker to ne bi bilo smotrno. Tožnik je s pripravljalno vlogo povečal obstoječ zahtevek (povračilo odškodnine in mesečne rente) in poleg rentnega zahtevka uveljavljal še povračilo premoženjske škode po posameznih mesecih za čas od novembra 2012 dalje, kar pomeni, da bi se z razširitvijo tožbenega zahtevka tekoča pravda preveč obremenila. To bi bilo v nasprotju z načelom ekonomičnosti postopka, saj je sodišče izvedlo že vrsto predlaganih dokazov upoštevaje prvotno postavljeni tožbeni zahtevek.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je izdalo sklep z dne 9. 11. 2015, s katerim je odločilo, da se sprememba tožbe ne dovoli.

2. Tožeča stranka navaja, da je zoper sklep vložila pritožbo že dne 17. 11. 2015, pri čemer ji je bil sklep vročen 22. 12. 2015. Ponovno vlaga pritožbo in navaja, da vlaga pravočasno pritožbo iz pritožbenih razlogov po 1. in 3. točki 1. odstavka 338. člena ZPP ter pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in spremembo tožbenega zahtevka, ki jo je tožnik konkretiziral v vlogi z dne 9. 11. 2015 dovoli oziroma podredno zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje, v vsakem primeru pa toženi stranki naloži povrnitev pritožbenih stroškov postopka. Tožnik podaja pritožbo v roku 15 dni od prejema sklepa, ki je nepravilen in nezakonit. Tožnik je konkretiziral trditveno podlago glede vtoževanega plačila mesečne rente in specificiral tožbeni zahtevek. Sodišče navedene vloge ni štelo kot konkretizacijo 2. točke tožbenega zahtevka, ampak kot njegovo spremembo, zaradi česar je ni dopustilo. ZPP v 184. členu določa, da tožnik lahko do konca glavne obravnave spremeni tožbo, pri čemer se za spremembo tožbe šteje sprememba istovetnosti zahtevka, povečanje obstoječega zahtevka ali uveljavljanje drugega zahtevka poleg obstoječega. Tožba ni spremenjena, če tožnik spremeni pravno podlago tožbenega zahtevka, zmanjša tožbeni zahtevek ali če spremeni, dopolni ali popravi posamezne navedbe. Nadalje 1. odstavek 185. člena določa, da je v primeru, ko je tožba vročena toženi stranki, za spremembo potrebna njena privolitev, pri čemer pa lahko sodišče dovoli spremembo, čeprav se tožena stranka temu opira, če misli, da bi bilo to smotrno za dokončno ureditev razmerja med strankami. Tožnik vztraja, da je z vlogo z dne 9. 11. 2015 zgolj konkretiziral tožbeni zahtevek v 2. točki izreka. Tožniku ni znano, zakaj sodišče spremembe tožbenega zahtevka ni dovolilo.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep preizkusilo v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.

5. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je tožnik vložil tožbo zaradi povračila odškodnine in mesečne rente v višini 500,00 EUR (pcto. 43.165,00 EUR) dne 7. 10. 2013. Tožnik je neposredno na naroku za glavno obravnavo dne 9. 11. 2015 vložil pripravljalno vlogo in umik tožbe zoper drugotoženo stranko ter navedel, da konkretizira tožbeni zahtevek pod 2. točko izreka in sicer tako, da je tožena stranka dolžna tožniku izplačati znesek 20.678,78 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od posameznega zneska za čas od 6. 12. 2012 dalje do plačila do vključno 6. 11. 2015 dalje do plačila. Postavil je tudi tožbeni zahtevek za plačevanje mesečne rente v višini 667,46 EUR od 19. 11. 2015 od vsakega 5. dne v mesecu za pretekli mesec. Tožena stranka je spremembi tožbe nasprotovala.

6. Kot določa 184. člen ZPP tožeča stranka lahko do konca glavne obravnave spremeni tožbo. Sprememba tožbe je sprememba istovetnosti zahtevka, povečanje obstoječega zahtevka ali uveljavljanje drugega zahtevka poleg obstoječega. Tožba ni spremenjena, če tožeča stranka spremeni pravno podlago tožbenega zahtevka, če zmanjša tožbeni zahtevek ali če spremeni, dopolni ali popravi posamezne navedbe, tako da zaradi tega tožbeni zahtevek ni spremenjen. Ob navedenem 185. člen ZPP tudi določa, da ko je tožba vročena toženi stranki, je za spremembo potrebna njena privolitev; vendar pa lahko sodišče dovoli spremembo, čeprav se tožena stranka temu upira, če misli, da bi bilo to smotrno za dokončno ureditev razmerja med strankama. Šteje se, da sprememba tožbe ni smotrna za dokončno ureditev razmerja med strankama, če bi zaradi tega prišlo do spremembe stvarne pristojnosti sodišča. Prav tako se šteje, da je tožena stranka privolila v spremembo tožbe, če se spusti v obravnavanje o glavni stvari po spremenjeni tožbi, ne da bi pred tem nasprotovala spremembi.

7. Pritožbeno sodišče je vpogledalo v spis in ugotavlja, da iz spisa ne izhaja, da bi tožnik vložil pritožbo že 17. 11. 2015, pri čemer iz same pritožbe izhaja, da je bil sklep vročen pooblaščencu tožnika 22. 12. 2015, torej kasneje, kot naj bi tožnik podal pritožbo. Datum 9. 11. 2015 je datum naroka za glavno obravnavo, pri čemer iz zapisnika izhaja zgolj to, da je pooblaščenka tožnika uveljavljala kršitev, kot je navedla po 286. členu ZPP, pri čemer je povsem nejasno, kaj naj bi tožnik uveljavljal, saj ima navedeni člen 6. odstavkov. Tako pritožbeno sodišče obravnava le pritožbo z dne 6. 1. 2016. 8. Sodišče prve stopnje po oceni pritožbenega sodišča utemeljeno ni dovolilo spremembe tožbe, pri čemer je pravilno navedlo, da je sodišče izvedlo dokaze v zvezi z ugotavljanjem podlage zahtevka in nepremoženjske škode, razen dokaza z neposrednim zaslišanjem izvedenca, sprememba tako da je ocenilo, da to ne bi bilo smotrno. Iz predloženega spisa izhaja, da je sodišče na prvem naroku za glavno obravnavo dne 2. 10. 2014 zaslišalo tožnika, izdalo sklep z dne 10. 10. 2014, da se zoper prvotoženo stranko prekine postopek zaradi začetka stečajnega postopka, dne 16. 12. 2014 pa je izdalo sklep, da se prekinjeni postopek zoper prvotoženo stranko nadaljuje. Prav tako je sodišče izdalo sklep z dne 24. 4. 2015, s katerim je sklenilo, da se postavi izvedenec medicinske stroke prof. dr. A.A., dr. med., ki je tudi že izdelal izvedeniško mnenje. Na naroku za glavno obravnavo dne 9. 11. 2015 je sodišče zaslišalo tudi priče B.B., C.C., D.D., E.E., pri čemer iz predloženega spisa tudi izhaja, da so bile v vmesnem času s strani obeh pravdnih strank vložene obširne pripravljalne vloge, tako da bi tožnik nedvomno lahko postavil tožbeni zahtevek že predhodno. Pritožbeno sodišče se strinja, da je tožnik s pripravljalno vlogo z dne 9. 11. 2015 povečal obstoječ zahtevek in poleg rentnega uveljavljal še povračilo premoženjske škode po posameznih mesecih za čas od novembra 2012 dalje, kar pomeni, da bi se z razširitvijo tožbenega zahtevka tekoča pravda preveč obremenila, kar bi bilo v nasprotju z načelom ekonomičnosti postopka, saj je sodišče izvedlo že vrsto predlaganih dokazov seveda upoštevaje prvotno postavljeni tožbeni zahtevek.

9. Zaradi navedenega je pritožbeno sodišče pritožbo tožnika kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo odločitev sodišča prve stopnje, za kar je imelo pravno podlago v določilih 2. točke 365. člena ZPP.

10. Pritožbeno sodišče je odločilo, da tožnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka, saj s pritožbo ni uspel. Odločitev o pritožbenih stroških postopka temelji na določilih 165. člena ZPP.