Jedro

Novi lastnik nepremičnine s tem, ko pridobi s hipoteko obremenjeno nepremičnino, pridobi tudi položaj zastavnega dolžnika in z njim v izvršilnem postopku procesni položaj dolžnika.

Ko med postopkom lastninska pravica na nepremičnini preide na drugega, mora zoper njega sodišče nadaljevati postopek, ker je od tega, kdo je dolžnik (v procesnem smislu) odvisna tudi pravilna uporaba določb 197. in 198. člena ZIZ, ki za določene terjatve določajo zakonsko prednostno poplačilno pravico.

Četudi se po izročitvi v izvršilnem postopku prodane nepremičnine kot zemljiškoknjižni lastnik vknjiži kupec, hipotekarni dolžnik kot aktualni lastnik prodajane nepremičnine, položaj realnega dolžnika, in s tem procesne pravice, ki mu gredo, ohrani vse do končanja postopka s prodajo nepremičnin.

Izrek

I. Pritožbama se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje v I. do III. točki izreka odmerilo nadaljnje izvršilne stroške. V IV. točki je sklenilo, da se iz kupnine v znesku 126.357,02 EUR poplačajo: 1. stroški izvršilnih postopkov v skupni višini 4.099,88 EUR; 2. prednostna terjatev davčnega organa – Finančna uprava RS iz naslova davka na promet nepremičnin v znesku 2.477,59 EUR; 3. iz preostanka kupnine v znesku 119.779,55 EUR pa delno upnica prvega reda za poplačilo družba A. d.o.o. V V. točki izreka je izvršilne postopke In 23/2012, In 24/2012, In 25/2012, VL 25951/2012, In 47/2012, In 86/2012 ter VL 140312/2012 za prodane nepremičnine ustavilo.

2. Zoper sklep sta pravočasni pritožbi vložila pristopni upnik B. B. in Republika Slovenija.

3. Pristopni upnik B. B. v svoji pritožbi navaja, da je sodišče v razlogih sklepa ugotovilo, da je po izvršilnem spisu In 86/2012 podan temelj za poplačilo prednostne terjatve po 3. točki 197. člena ZIZ – to je terjatev delavca iz delovnega razmerja z dolžnikom. Kljub tej ugotovitvi pa terjatve ni poplačalo. Predlaga razveljavitev sklepa in prednostno upoštevanje njegove terjatve.

4. Republika Slovenija (v nadaljevanju RS) v svoji pritožbi predlaga razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek, s stroškovno posledico za dolžnika. Ne strinja se z razlogi sodišča prve stopnje, ki njenih priglašenih prednostnih terjatev do davčnih zavezancev A. d.o.o. in C. C. ni poplačalo, ker je štelo, da ne gre za davščine, ki bi obremenjevale prodane nepremičnine in ker družba A. d.o.o. ni stranka tega izvršilnega postopka. Navaja, da sta bila oba davčna zavezanca v predmetnem izvršilnem postopku zemljiško knjižna lastnika prodanih nepremičnin in sta imela v trenutku priglasitve prednostnih terjatev dolg do države. Meni, da ni bistveno na koga sklepi sodišča glasijo, temveč je pomembno zemljiško knjižno lastništvo nepremičnin, ki so bile predmet izvršilnega postopka. Oba davčna dolžnika sta nepremičnine s parc. št. 75/1, 75/2 in 80/1, vse k. o. ..., obremenjene z zastavno pravico kupila od dolžnika F d.o.o. in s spremembo lastninske pravice na nepremičninah prevzela tudi bremena. Sodišče je pri svoji odločitvi napačno uporabilo materialno pravo in dejansko stanje nepopolno oziroma nepravilno ugotovilo. Glede na obrazloženo bi moralo upoštevati priglašene prednostne terjatve do družbe A. d.o.o. in C. C. iz upničine vloge z dne 1. 9. 2016 in jo poplačati iz kupnine od prodanih nepremičnin.

5. Upnik A. d.o.o. v odgovoru na pritožbo Republike Slovenije predlaga njeno zavrnitev.

6. Dolžniki D. D., E. d.o.o. in A. d.o.o. - v likvidaciji v odgovoru na pritožbi pritrjujejo navedbam RS o lastništvu nepremičnin, a zanikajo obstoj terjatve, ki jo kot prednostno uveljavlja v poplačilo Republika Slovenija.

7. Pritožbi sta utemeljeni.

8. Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru zatrjevanih pravno pomembnih pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po določbi drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), oba v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).

9. Razlogi izpodbijanega sklepa glede priglašene prednostne terjatve pristopnega upnika B. B. so nejasni. V zvezi z navedeno terjatvijo sodišče prve stopnje v drugem odstavku na strani 8 navaja, da je bil ob pristopu podan temelj za poplačilo še ene prednostne terjatve iz dosežene kupnine, in sicer po tretji točki prvega odstavka člena 197 ZIZ - terjatev delavca iz delovnega razmerja z dolžnikom, ki jo je ta upnik upravičeno priglasil v poplačilo v višini 6.430,64 EUR, pri čemer iz razlogov ni razvidno, kaj točno ta znesek predstavlja, niti ali je pravica do prednostnega poplačila glede na določbo tretje točke prvega odstavka in tretjega odstavka 197. člena ZIZ, po katerem se kot prednostne poplačajo terjatve, zapadle za zadnje leto, šteto do dneva, ko je bil izdan sklep o izročitvi nepremičnine kupcu. Iz izreka izpodbijanega sklepa pa prednostno poplačilo te terjatve ne izhaja. Utemeljeno zato pritožnik B. B. uveljavlja, da je v tem delu izpodbijani sklep obremenjen z absolutno bistveno kršitvijo postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvez is 15. členom ZIZ.

10. Tudi pritožba RS je utemeljena.

11. V izvršilnem postopku velja načelo stroge formalne legalitete. Izvršilno sodišče je na izvršilni naslov vezano in ne more preverjati njegove pravilnosti, hkrati pa se nanj veže pravna domneva o obstoju terjatve, ki je v njem ugotovljena, in o legitimaciji strank, ki sta v njem označeni kot upnik in dolžnik. Izvršba se tako lahko opravi samo proti osebi, ki je v izvršilnem naslovu navedena kot dolžnik.1 Izjemo od tega splošnega pravila predstavlja četrti odstavek 24. člena ZIZ, ki določa pogoje za nadaljevanje izvršbe za primer, če pride do spremembe dolžnika po vložitvi predloga za izvršbo. Ta izjema po stališču teorije in večinske sodne prakse ne velja le glede prehoda obveznosti iz obligacijskega razmerja, temveč tudi glede prehoda predmeta izvršbe, ko torej preide na novega dolžnika le obveznost, da se dopusti izvršba.2 V tem primeru novi imetnik predmeta izvršbe vstopi v izvršbo namesto prejšnjega že po samem zakonu3 oziroma vstopi novi lastnik v izvršbo glede tega predmeta izvršbe kot (realni) dolžnik poleg dosedanjega dolžnika, ki ohrani položaj osebnega dolžnika.4

12. Sodišče zato v primeru, ko se po zaznambi sklepa o izvršbi pri tej nepremičnini kot lastnik vpiše nekdo drug, izvršbo glede te nepremičnine nadaljuje zoper novega zemljiškoknjižnega lastnika kot hipotekarnega dolžnika, saj po določbi drugega odstavka 170. člena ZIZ zastavna pravica, pridobljena z zaznambo sklepa o izvršbi na nepremičnino v zemljiški knjigi, enako pa tudi hipoteka, pridobljena na drug način (5. člen in prvi odstavek 128. člena Stvarnopravnega zakonika), učinkuje tudi proti tistemu, ki pozneje pridobi lastninsko pravico na tej nepremičnini. Novi lastnik nepremičnine s tem, ko pridobi s hipoteko obremenjeno nepremičnino, pridobi tudi položaj zastavnega dolžnika in z njim v izvršilnem postopku procesni položaj dolžnika. Upoštevajoč pravila ZIZ, ki določajo, kdo je lahko dolžnik in ob kakšnih pogojih je po dovolitvi izvršbe dopustna sprememba osebe dolžnika, je treba položaj novega lastnika kot dolžnika določiti z izdajo sklepa skladno s četrtim odstavkom 24. člena ZIZ. Smiselna uporaba navedene določbe pri tem narekuje, da v primeru, ko pride do spremembe lastništva na predmetu izvršbe tekom izvršilnega postopka, vstopi njen novi lastnik v izvršbo glede tega predmeta izvršbe kot (realni) dolžnik poleg dosedanjega dolžnika, ki ohrani položaj osebnega dolžnika. Da je sklep o spremembi dolžnika potreben pa najbolj plastično pokaže prav ta primer. Ko med postopkom lastninska pravica na nepremičnini preide na drugega, mora zoper njega sodišče nadaljevati postopek, ker je od tega, kdo je dolžnik (v procesnem smislu) odvisna tudi pravilna uporaba določb 197. in 198. člena ZIZ, ki za določene terjatve določajo zakonsko prednostno poplačilno pravico.

13. S sklepi o izvršbi je bila v uvodu navedenih izvršilnih zadevah izvršba med drugim dovoljena na nepremičnine parc. št. 75/1, 75/2 in 80/1, vse k. o. ..., v času izdaje sklepov po podatkih zemljiške knjige last osebnega dolžnika F. d. o. o. A pritožnik RS utemeljeno opozarja, da je bilo ob njihovi prodaji in izročitvi kupcu lastništvo teh nepremičnin po podatkih zemljiške knjige spremenjeno. To pa utegne biti pomembno, ker je od pravilne razlage 197. in 198. člena ZIZ v povezavi s 24. členom ZIZ odvisen tudi obseg končnega poplačila upnikov. Nova lastnika bi kot dolžnika zato sodišče prve stopnje moralo določiti z izdajo sklepa skladno s četrtim odstavkom 24. člena ZIZ. Četudi se po izročitvi v izvršilnem postopku prodane nepremičnine kot zemljiškoknjižni lastnik vknjiži kupec, hipotekarni dolžnik kot aktualni lastnik prodajane nepremičnine, položaj realnega dolžnika, in s tem procesne pravice, ki mu gredo, ohrani vse do končanja postopka s prodajo nepremičnin (prim. 167. člen ZIZ). Končno bi, v primeru, če bi kupnina presegala terjatve, bil upravičenec za vračilo preostalega dela kupnine, v situaciji kot je ta, pa je to sploh pomembno, saj je od pravilne presoje procesnih položajev in razlage 197. in 198. člena ZIZ odvisno, ali in od kdaj naprej je RS upravičena zahtevati poplačilo prednostne terjatve, katere poplačilo je sodišče prve stopnje zavrnilo. Razlogi, ki jih je navedlo (da gre za davščine, ki ne obremenjujejo prodano nepremično, kakor to zahteva 2. točka prvega odstavka 197. člena ZIZ), so namreč zmotni, ker 3. točka 197. člena ZIZ takšne dikcije ne vsebuje.

14. Sodišče prve stopnje zaradi kršitve četrtega odstavka 24. člena ZIZ vseh teh vprašanj ni razčistilo. Višje sodišče se zaveda, da je sedaj postopek v zadnjem stadiju, zaveda se tudi časovne oddaljenosti ključnih procesnih dejanj, vendar teh vprašanj ni mogoče spregledati, predvsem pa jih višje sodišče v tej fazi postopka ne more prvič samo rešiti. Višje sodišče bi s tem vse stranke postopka prikrajšalo za pravico do pritožbe (25. člen Ustave), saj bi o vsem tem sodišče prvič zavzelo stališče šele na pritožbeni stopnji.

15. Zato je bilo treba obema pritožbama ugoditi in izpodbijani sklep v celoti razveljaviti ter zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). V ponovljenem postopku, ki naj bo voden prednostno, naj sodišče prve stopnje najprej ugotovi (s sklepom iz četrtega odstavka 24. člena ZIZ) kdo je na pasivni strani stranka postopka. Šele ko bo odločeno o morebiti vloženih pravnih sredstvih, bo mogoče odločati o delitvi kupnine. Pri ponovni razdelitvi kupnine naj sodišče prve stopnje ponovno presodi vse prednostno priglašene terjatve in o njih, kot tudi sicer o stroških postopka in poplačilu terjatev upnikov, ponovno odloči. 1 Odločba Ustavnega sodišča Up-357/03, U-I-351/04 z dne 20. 10. 2005. 2 Odločba Ustavnega sodišča Up-2324/08 z dne 16. 12. 2010. 3 A. Galič, M. Jan in H. Jenull, Zakon o izvršbi in zavarovanju (vključno z novelo ZIZ-A), Komentar novele in uvodna pojasnila, GV Založba, Ljubljana 2002, str. 94. 4 Primerjaj sklep Višjega sodišča v Ljubljani I Ip 2051/2014 z dne 11. 7. 2014. Odločba Ustavnega sodišča Up-399/17-19 z dne 13. 2. 2020.