Jedro

30-dnevni rok za vložitev izvršilnega predloga na podlagi sklepa o motenju posesti začne teči od dneva pravnomočnosti. Rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti teče od vročitve sklepa dolžnika.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu (tč. 1 izreka) potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje med drugim odločilo, da se izvršilni predlog zavrne v delu, ki se nanaša na izvršitev upnikove denarne (pravilno nedenarne terjatve).

Zoper zavrnilni del sklepa se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje upnik, ki v pritožbi predlaga, da pritožbeno sodišče ugodi njegovi pritožbi ter izpodbijani sklep spremeni tako, da dovoli izvršbo tudi v zavrnilnem delu; podrejeno pa, da v izpodbijanem delu sklep sodišča prve stopnje razveljavi in v tem obsegu zadevo vrne v ponovno odločanje. V pritožbi upnik navaja, da začne paricijski rok teči šele s pravnomočnostjo odločbe, saj dokler odločba ni pravnomočna, od dolžnika ni mogoče prisilno izterjati naložene obveznosti pa vse do pravnomočnosti sodne odločbe. Tudi sam ne ve, ali je obveznost sploh dolžan izpolniti. Tudi Vrhovno sodišče RS je v svojih odločbah (opr.

št. II Ips 346/2002) zavzelo stališče, da začne rok za izpolnitev obveznosti teči šele po vročitvi sklepa sodišča druge stopnje, rok za vložitev izvršbe pa po poteku paricijskega roka. Že zaradi pravne varnosti ne more veljati drugačno štetje paricijskega roka v primeru, da zoper prvostopenjsko odločbo ni vložena pritožba. Ne glede na navedeno pa sodišče prve stopnje sploh ni ugotavljalo, kdaj je bil dolžniku vročen zavrnilni sklep in se v tem delu sklepa ne da preizkusiti. Nadalje upnik navaja, da vročitev zavrnilnega sklepa z dne 1.9.2004 ni bila opravljena pravilno, saj niso bili izpolnjeni pogoji za t.i. fikcijo vročitve v smislu 142/4 oziroma 141. člena ZPP in zaradi tega tudi ni mogel teči paricijski rok za izpolnitev obveznosti.

Pritožba ni utemeljena.

Odločitev sodišča prve stopnje je v zavrnilnem delu materialnopravno pravilna. Na podlagi člena 429 ZPP izgubi upnik pravico zahtevati izvršitev sklepa v izvršilnem postopku v 30 dneh po izteku roka, ki je bil v sklepu določen zato, da ga opravi. Izpolnitveni rok za izpolnitev obveznosti začne teči prvi dan po vročitvi prepisa sodne odločbe stranki, ki ji je naložena izpolnitev, kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje sklicujoč se na člen 313 ZPP in ne po pravnomočnosti sklepa o motenju posesti, kot trdi upnik v predlogu in pritožbi. Upnik se ne more uspešno pri tem sklicevati na sklep Vrhovnega sodišča II Ips 346/2002, ko pa je šlo za popolnoma drugačno situacijo. V tej zadevi je bilo poudarjeno, da rok za izpolnitev obveznosti po sklepu o motenju posesti začne teči po vročitvi sklepa sodišča druge stopnje, kar pomeni, da to velja samo za primere, ko je odločeno o pravnem sredstvu, saj v takem primeru odločba postane pravnomočna z dnem odločitve pritožbenega sodišča, njeni učinki pa začnejo teči in s tem v zvezi rok za izpolnitev obveznosti šele z njeno vročitvijo stranki, ki ji je naložena izpolnitev. V primeru pa da dolžnik ne vloži pravnega sredstva, pa izpolnitveni rok začne teči z vročitvijo sklepa o motenju posesti dolžniku.

Izvršilno sodišče je vezano na potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti tako, da je neutemeljena trditev upnika v pritožbi, da je bila nepravilno ugotovljena pravnomočnost in da sklep dolžniku ni bil pravilno vročen. Sicer pa s temi trditvami v pritožbi upnik navaja nova dejstva, kar v pritožbenem postopku ni dopustno, saj za to upnik ne navaja nobenih opravičljivih razlogov.

Glede na navedeno je bilo pritožbo upnika zavrniti in v zavrnilnem delu potrditi sklep sodišča prve stopnje (člen 365 točka 2 ZPP v zvezi s členom 15 ZIZ).