Jedro

Pritožničine trditve v zvezi s tem, da v stečajnem postopku ne bo poplačana, čeprav ima terjatev do stečajnega dolžnika v višini ene polovice nepremičnine, ker je upraviteljica prerekala njeno ločitveno pravico, nima zveze z odmero sodne takse in so takšne pritožbene navedbe nepomembne za odločanje o taksni obveznosti, saj morebiten uspeh ali neuspeh stranke v postopku v tej fazi postopka ni povezan z njeno obveznostjo plačila sodne takse, ki je odmena za delo sodišča.

Izrek

I. Pritožba upnice se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Pritožnica sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor upnice S. K. zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse za pritožbo z dne 2. 4. 2019 (PD 85).

2. Zoper ta sklep se je pritožila upnica in navedla, da ga izpodbija iz vseh pritožbenih razlogov po 335. členu (pravilno 338.) Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Navaja, da se ne strinja z izdanim plačilnim nalogom in meni, da ni zavezana za plačilo sodne takse za vloženi odgovor. Upnica v stečajnem postopku ne bo poplačana, saj je stečajna upraviteljica v celoti prerekala prijavljeno ločitveno pravico, čeprav ima terjatev do dolžnika v višini polovice nepremičnine. Meni, da bi jo moralo sodišče oprostiti plačila sodne takse. Predlaga, da sodišče izpodbijani sklep odpravi.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče v celoti soglaša z razlogi sodišča prve stopnje, ki je ugotovilo, da je upnica 1. 4. 2019 vložila pritožbo (PD 81) zoper sklep sodišča z dne 18. 3. 2019 (PD 80). Sodišče ji je vročilo plačilni nalog za plačilo sodne takse za pritožbo v višini 20,50 EUR. Zoper njega upnica ugovarja z navedbo (PD 84), da je višina sodne takse napačno odmerjena, saj bi ji morala biti v skladu z Zakonom o sodnih taksah (ZST-1) sodna taksa odmerjena v znesku 20,00 EUR. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je pri odmeri takse upoštevalo točko a opombe 5.2 ZST-1, ki določa, da se v postopku osebnega stečaja plačujejo takse v višini 1/4 istovrstnih taks, ki so določene v oddelku 5.1.2. (tarifna številka 5122, ZST-1, taksa za pritožbo zoper druge odločbe, kar je pritožbeno primarno izpodbijani sklep PD 80). V tej zadevi je določena taksa v višini 82,00 EUR, torej za postopek osebnega stečaja 20,50 EUR.

5. Pritožnica v pritožbi navaja povsem druge razloge, kot jih je navajala v ugovoru zoper odmero sodne takse. Ne glede na navedeno, pa so njeni razlogi neutemeljeni. Sodišče odmerja sodne takse v skladu z ZST-1. Pritožničine trditve v zvezi s tem, da v stečajnem postopku ne bo poplačana, čeprav ima terjatev do stečajnega dolžnika v višini ene polovice nepremičnine, ker je upraviteljica prerekala njeno ločitveno pravico, nima zveze z odmero sodne takse in so takšne pritožbene navedbe nepomembne za odločanje o taksni obveznosti, saj morebiten uspeh ali neuspeh stranke v postopku v tej fazi postopka ni povezan z njeno obveznostjo plačila sodne takse, ki je odmena za delo sodišča. 6. Glede trditve, da bi jo moralo sodišče oprostiti plačila sodnih taks, pa pritožbeno sodišče odgovarja, da je njen (šele v pritožbi prvič naveden) predlog prepozen, ker upoštevaje določbo prvega odstavka 13. člena ZST-1 sklep o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks učinkuje od dne, ko je pri sodišču vložen predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo, in velja za vse takse, za katere se izteče rok za plačilo tega dne ali pozneje. Poleg tega trditve, da bi morala biti oproščena plačila sodne takse, ker ne bo poplačana v stečajnem postopku, ne predstavljajo relevantne dejanske podlage za oprostitev plačila sodne takse v skladu z določbo 11. člena ZST-1. 7. Ker tudi niso podani razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP), je višje sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP).

8. Pritožnica je bila s svojo pritožbo neuspešna, poleg tega pa v stečajnih postopkih upniki sami pokrivajo svoje stroške postopka (129. člen ZFPPIPP), zato je višje sodišče odločilo, da pritožnica sama nosi svoje stroške postopka.