Jedro

Pri oceni delovne zmožnosti zavarovanca je potrebno upoštevati tako medicinsko dokumentacijo oziroma zdravstveno stanje zavarovanca kot pogoje dela, ki se zahtevajo za posamezno delovno mesto, vključno z vsemi specifičnimi zahtevami. Ker gre v tožničinem primeru za delo z otroci (učitelj), kar predstavlja zahtevno in specifično delo, je pri oceni tožničine delovne zmožnosti potrebno upoštevati njeno obolenje (Aspergerjev sindrom), naravo in težo obolenja ter vse značilnosti tega obolenja ter kako vpliva to obolenje na sposobnosti prilagajanja na spremembe, sposobnost socialnega kontakta, sposobnost organizacije, nadzorovanja in drugo, to je na vse sposobnosti, ki se zahtevajo pri učenju in poleg učenja (vzgoja in varnost), ki izhajajo iz opisov dela učitelja v podaljšanjem bivanju in profesorja matematike in fizike. Ta vprašanja v obravnavani zadevi še niso dovolj razčiščena. Posledično tudi ni popolno ugotovljeno, ali je tožnica glede na svojo bolezen in naravo te bolezni zmožna s polnim delovnim časom opravljati delo profesorja oziroma učitelja matematike in fizike ter aktivnega poučevanja oziroma ali je (lahko) prišlo do takšnega izboljšanja zdravstvenega stanja, da pri njej ni več podana invalidnost v smislu III. kategorije invalidnosti in zmožnosti za drugo delo (učitelja v podaljšanjem bivanju) s skrajšanim delovnim časom 4 ure dnevno. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba v II. in III. točki izreka razveljavi in zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s I. točko izreka zavrnilo zahtevek, da se odpravita odločbi toženca št. ... z dne 6. 2. 2013 in št. ... z dne 9. 7. 2013. Z II. točko izreka pa je odpravilo odločbo št. ... z dne 2. 7. 2014 ter odločilo, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v višini 394,16 EUR, v roku 15 dni z zakonskimi zamudnimi obresti, ki začnejo teči od poteka 15 dnevnega izpolnitvenega roka dalje do dneva plačila (III. točka).

2. Zoper II. in III. točko izreka je pritožbo vložil stranski intervenient zaradi zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev pravil postopka. Navaja, da je sodišče oprlo svojo odločitev na dopolnilno mnenje invalidske komisije druge stopnje ter na izvida psihiatra in psihologa, predložena s strani tožnice. Izvida psihiatra in psihologa predstavljata mnenji, ki sta bili s strani tožnice naročeni in pridobljeni za potrebe tega postopka. Tudi dopolnilno mnenje invalidske komisije druge stopnje temelji na ugotovitvah oziroma povzetkih izvidov psihiatra in psihologa, pri čemer pa iz predloženega mnenja ni bilo mogoče ugotoviti, na kakšen način je invalidska komisija druge stopnje prišla do tovrstnih ugotovitev, da je tožnica dejansko sposobna opravljati tako specifično delo, kot je učenje matematike in fizike v osnovni šoli. Iz nobenega izvida niti mnenja ni razvidno, da bi se dejansko presojalo naravo dela, ki ga naj bi tožnica opravljala. Kot izhaja iz navedenih dokazov tudi psiholog in psihiater nista bila seznanjena z opisom del in nalog, ki se zahtevajo od učitelja matematike in fizike, kot tudi nista upoštevala specifičnosti tega dela, ki je poleg poučevanja tudi vzgoja in varstvo otrok. S strani sodišča prve stopnje ugotovljeno dejansko stanje ne zajema presoje tožničinega zdravstvenega stanja glede na delovno mesto, ki ga opravlja. Sklicuje se na določbo 61. in 62. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004 in 10/2004, v nadaljevanju ZDSS-1) in na to, da dejansko stanje ni popolnoma razčiščeno in da je mnenje invalidske komisije druge stopnje pomanjkljivo, na kar je stranski intervenient opozoril že med postopkom in izrecno predlagal dopolnitev mnenja invalidske komisije oziroma postavitve izvedenca ustrezne medicinske stroke. Skladno z navedenim zavrnitev dokaznega predloga stranskega intervenienta in tudi argumentacija sodišča ne vzdrži. Opisuje značilnosti Aspergerjevega sindroma, ki ga nesporno ima tožnica. Pri tožnici je velikokrat izrazito otežen socialni kontakt s sodelavci, učenci kot tudi s starši. Za določene aktivnosti izkazuje pretirano oziroma obsesivno zanimanje, istočasno pa povsem opusti ostale naloge oziroma dejavnosti, katere bi otroci ravno tako morali obravnavati. Težave se pojavljajo v socialni interakciji, komunikaciji, fleksibilnosti mišljenja in organizaciji dela. Stranski intervenient ocenjuje, da je delo v osnovni šoli oziroma delo z mladino izrazito specifično. Invalidska komisija druge stopnje in posledično tudi sodišče prve stopnje se z navedenimi vprašanji oziroma dejstvi ni ukvarjalo oziroma jih tudi ni pojasnilo. Glede izpostavljenih posebnosti tožnice, ki se kažejo v njenem vsakodnevnem funkcioniranju, je v postopku izpovedala ravnateljica stranskega intervenienta. Iz izpovedbe ravnateljice nedvoumno izhaja, da tožnica ni sposobna za poučevanje fizike in matematike, kar je v nasprotju z ugotovitvami invalidske komisije. Kljub temu se sodišče prve stopnje do tega dokaza ni opredelilo in pojasnilo razlogov, zakaj ni sledilo izpovedbi ravnateljice. Nadalje se sodišče prve stopnje prav tako ni opredelilo do ključnega in splošno znanega dejstva, da je Aspergerjev sindrom vseživljenjska motnja, kar pomeni, da gre za motnjo, ki ni ozdravljiva. Tudi iz dokumentacije tožnice je razvidno, da takšno stanje traja že vrsto let, pri čemer se med trajanjem tega obdobja razvrščajo različne faze in sicer faze, ko je njeno stanje boljše in faze, ko pride do poslabšanja. Določene terapije sicer lahko pomagajo, medtem ko samega stanja Aspergerjevega sindroma ni mogoče povsem ozdraviti. Ker gre za vprašanje varnosti in dela z otroci, je tako dejstvo ravno tako potrebno ustrezno pretehtati in upoštevati pri odločitvi. Sodišče prve stopnje se nadalje prav tako ni opredelilo do pripomb stranskega intervenienta, ki so se nanašale na vprašanje sestave invalidske komisije druge stopnje. Konkretni primer je specifičen in zahteva znanje iz področja psihiatrije, psihologije in medicine dela, nikakor pa ne iz področja ortopedije.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, ZPP) pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje zaradi nepravilno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja zmotno uporabilo materialno pravo.

5. Sodišče prve stopnje je v tem postopku v skladu z določbo 81. člena v zvezi s 63. členom ZDSS-1 presojalo pravilnost in zakonitost dokončnih odločb toženca z dne 9. 7. 2013 in z dne 2. 7. 2014 v zvezi s prvostopnima odločbama z dne 6. 2. 2013 in z dne 16. 4. 2014. Z odločbo z dne 6. 2. 2013, potrjeno z dokončno odločbo z dne 9. 7. 2013 je toženec zavrnil tožničino zahtevo za priznanje novih pravic iz invalidskega zavarovanja. S prvostopno odločbo z dne 16. 4. 2014 pa je odločil, da pri tožnici od 2. 4. 2014 dalje invalidnost ni več podana in da tožnica nima več pravice do premestitve na drugo delovno mesto z omejitvami: brez izvajanja aktivnega pouka s krajšim delovnim časom 4 ure dnevno, od prvega dne naslednjega meseca po nastanku spremembe, to je od 1. 5. 2014 dalje. Z dokončno odločbo z dne 2. 7. 2014 pa je toženec citirano prvostopno odločbo z dne 16. 4. 2014 odpravil in odločil, da je tožnica še nadalje delovni invalid III. kategorije invalidnosti zaradi posledic bolezni s priznano pravico do dela na drugem delovnem mestu z omejitvijo: brez izvajanja aktivnega pouka s krajšim delovnim časom od polnega 4 ure dnevno. Citirano drugostopno odločbo z dne 2. 7. 2014 je sodišče prve stopnje odpravilo, ker je štelo, da je nepravilna in nezakonita, kot pravilni in zakoniti pa je potrdilo odločbi z dne 6. 2. 2013 ter z dne 9. 7. 2013 in tožbeni zahtevek na odpravo citiranih odločb zavrnilo (I. točka izreka).

Sporna v tej zadevi je samo odprava dokončne odločbe toženca z dne 2. 7. 2014 v zvezi s prvostopno odločbo z dne 16. 4. 2014. 6. Iz listinske dokumentacije izhaja, da je tožnica delovni invalid III. kategorije invalidnosti od 9. 1. 2012 dalje zaradi posledic bolezni in ji je z odločbo št. ... z dne 27. 1. 2012 priznana pravica do dela na drugem delovnem mestu brez izvajanja aktivnega pouka s krajšim delovnim časom 4 ure dnevno.

V drugem postopku, ki se je na podlagi zahteve tožničine osebne zdravnice začel 8. 8. 2012 zaradi uveljavljanja pravic iz invalidskega zavarovanja, sta bili obe invalidski komisiji in sicer invalidska komisija prve stopnje dne 28. 1. 2013 in invalidska komisija druge stopnje dne 4. 7. 2013 mnenja, da je pri tožnici od 9. 1. 2012 zaradi bolezni podana III. kategorija invalidnosti, ker z ali brez poklicne rehabilitacije ni več zmožna za delo s polnim delovnim časom. S krajšim delovnim časom 4 ure dnevno je zmožna za delo na drugem delovnem mestu, brez izvajanja aktivnega pouka. Iz obrazložitve mnenj med drugim izhaja, da se je tožnica pri psihiatru začela zdraviti v letu 2010, postavili so diagnozo Aspergerjev sindrom v odrasli dobi. Dodatno pa so navedeni razlogi za takšno mnenje.

Na podlagi ponovnega predloga za oceno invalidnosti vloženega 24. 1. 2014, je bila invalidska komisija prve stopnje 2. 4. 2014 mnenja, da pri tožnici od tega dne dalje ni več invalidnosti. Invalidska komisija druge stopnje pa je 30. 6. 2014 menila, da je pri tožnici še nadalje podana III. kategorija invalidnosti. Invalidska komisija druge stopnje je menila, da tožnica glede na njeno specifično delo z mladino, kljub poteku bolezni, ni sposobna, da bi se reaktivirala za delo učitelja razrednega pouka. Njena osnovna bolezen traja že vrsto let, obstajajo faze, ko je tožnica nekoliko boljša, vendar popolne ozdravitve tega sindroma ni znano. Tožnica je občasno evtimna, občasno hiperaktivna in hipertimna, kar jo dela nekritično do zmogljivosti opravljanja svojega dela.

7. Sodišče prve stopnje je pridobilo dopolnilno mnenje invalidske komisije druge stopnje, ki je v sestavi specialista ortopeda in specialista nevropsihiatra dne 9. 6. 2015 menila, da pri tožnici ni zdravstvenih sprememb, ki bi zmanjševale njeno zmožnost za opravljanje organiziranega pridobitnega dela, zato pri njej od 2. 4. 2014 invalidnost ni podana. Pri tem se je invalidska komisija druge stopnje oprla na izvida psihiatra z dne 1. 8. 2013 in izvida psihologa z dne 27. 5. 2013 in 22. 10. 2014. S takšnim mnenjem se stranski intervenient ni strinjal in vztrajal, da tožnica, ne glede na ugotovitve komisije, da je prišlo do izboljšanja stanja, stanje ni takšno, da bi bila zmožna opravljati delo učitelja matematike in fizike. Stranski intervenient je predlagal zaslišanje ravnateljice ter dopolnitve mnenja invalidske komisije druge stopnje ali mnenje izvedenca.

Takšnemu predlogu je sodišče delno sledilo in zaslišalo ravnateljico šole, izvedbo drugih predlaganih dokazov pa je iz formalnih razlogov zavrnilo.

8. Po prepričanju pritožbenega sodišča je dejansko stanje najmanj v obsegu pripomb na dopolnilno mnenje ostalo nerazčiščeno, sporna pa je bila tudi sestava invalidske komisije druge stopnje pri podaji dopolnilnega mnenja. Razen tega obstajajo tudi nasprotja med posameznimi mnenji podanimi v predsodnem postopku. V predsodnem postopku je bila namreč, kar je že obrazloženo, invalidska komisija druge stopnje dne 30. 6. 2014 mnenja, da je pri tožnici še nadalje podana III. kategorija invalidnosti, ker je zmožna za drugo delo brez izvajanja aktivnega pouka zmožna po 4 ure dnevno.

9. Glede na definicijo invalidnosti, določeno v 60. členu Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 106/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPIZ-1) oziroma v povsem enakem 63. členu Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 96/2012 s spremembami, v nadaljevanju ZPIZ-2) je pri oceni delovne zmožnosti potrebno upoštevati tako medicinsko dokumentacijo oziroma zdravstveno stanje zavarovanca kot pogoje dela, ki se zahtevajo za posamezno delovno mesto, vključno z vsemi specifičnimi zahtevami.

Glede na to, da gre v obravnavanem primeru za delo z otroci, kar nedvomno predstavlja zahtevno in specifično delo, je pri oceni tožničine delovne zmožnosti potrebno upoštevati njeno obolenje, naravo in težo obolenja ter vse značilnosti tega obolenja ter kako vpliva to obolenje na sposobnosti prilagajanja na spremembe, sposobnost socialnega kontakta, sposobnost organizacije, nadzorovanja in drugo, to je na vse sposobnosti, ki se zahtevajo pri učenju in poleg učenja (vzgoja in varnost), ki izhajajo iz opisov dela učitelja v podaljšanjem bivanju in profesorja matematike in fizike z dne 9. 2. 2014. Na vse navedene okoliščine, relevantne za samo odločitev, pritožba utemeljeno opozarja. Ta konkretna vprašanja v obravnavani zadevi še niso dovolj razčiščena oziroma na ta vprašanja ni jasno in določno odgovorjeno. Posledično tudi ni popolno in prepričljivo ugotovljeno, ali je tožnica glede na svojo bolezen in naravo te bolezni, zmožna s polnim delovnim časom opravljati delo profesorja oziroma učitelja matematike in fizike in aktivnega poučevanja oziroma ali je (lahko) prišlo do takšnega izboljšanja zdravstvenega stanja, da pri njej ni več podana invalidnost v smislu III. kategorije invalidnosti in zmožnosti za drugo delo (učitelja v podaljšanjem bivanju) s skrajšanim delovnim časom 4 ure dnevno.

10. V ponovljenem postopku bo sodišče prve stopnje izvedlo dokaz z izvedencem s specialistom medicine dela, prometa in športa in specialistom psihiatrom, po možnosti iz področja avtizma in pridobilo strokovno, v skladu z medicinsko doktrino, obrazloženo izvedensko mnenje ter odgovore na izpostavljena ter po potrebi še na druga pomembna vprašanja, na podlagi objektivnih dokazov, izvidov specialistov in osebnega pregleda tožnice z upoštevanjem vseh medicinskih dognanj pri tovrstnih obolenjih.

V kolikor bodo po pridobitvi izvedenskega mnenja s strani strank in stranskega intervenienta obstajala še odprta vprašanja ali nejasnosti in bodo posredovali pripombe, bo sodišče po potrebi ta vprašanja razčistilo še z zaslišanjem izvedencev. Ob tako razčiščenem dejanskem stanju bo sodišče prve stopnje skladno z določbo 8. člena ZPP ugotovilo, katera dejstva so dokazana ter ponovno presodilo pravilnost in zakonitost izpodbijanih odločb toženca z dne 2. 7. 2014 in z dne 16. 4. 2014 ter odločilo o tožničinem tožbenem zahtevku, vključno o stroških postopka.

11. Glede na vse navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi stranskega intervenienta ugodilo in v skladu z določbo 355. člena ZPP izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.